Lepo pozdravljeni!

Hvala za besedo.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. V primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka. Višji so davčni prihodki, za približno 570 milijonov evrov. Povečujejo pa se tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Hkrati se povečujejo tudi odhodki. Ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višje za približno 1,1 milijardo evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja odhodkov je posledica objektivnih in že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu in jih je treba vključiti v rebalans. Pri tem gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in drugo. Pomemben razlog višjih odhodkov je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Naslednji pomemben razlog za povečanje odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada: število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji pa so bili združeni, z namenom, da bi bila državna uprava bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna.

Na koncu naj poudarim,

bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Na koncu naj poudarim še, da bodo politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov, ter pristop upravljanja javnih financ podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance.

Hvala lepa.