Spoštovane, spoštovani, najprej hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni!

Rebalans proračuna Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za leto 2026 odraža stanje, ki ga je novo vodstvo ugotovilo po opravljeni primopredaji poslov 5. junija 2026. Po podrobni analizi

izvrševanja proračuna je novo vodstvo ugotovilo, da za financiranje vseh zakonskih in že prevzetih pogodbenih obveznosti do konca leta 2026 primanjkuje kar 8,9 milijona evrov. Strokovne službe ministrstva, naj poudarim, so že februarja 2026 opozarjale predhodno vodstvo, da zaradi prevzemanja novih obveznosti z objavo dodatnih razpisov in pozivov obstaja možnost manjka sredstev za nekatere zakonsko predpisane obveznosti. V mesecu aprilu je vodja sektorja za statusne zadeve prav tako opozarjal na primanjkljaj na postavki za plačilo socialnih pravic za samozaposlene. Največji manko v višini 3,9 milijona evrov je bil namreč ugotovljen prav na področju samozaposlenih. Dodaten manko se je pokazal tudi zaradi dejstva, da ni bila pravočasno sprejeta Uredba o določitvi višine dnevnega bolniškega nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe za samostojne delavce v kulturi za polni delovni čas. Nastalo stanje je posledica previsoke porabe proračunskih sredstev prejšnjega vodstva ministrstva v prvi polovici leta, zaradi česar je bilo treba nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev učinkovitega in odgovornega izvrševanja proračuna ter preprečiti prevzemanje novih finančnih obveznosti brez zagotovljenega proračunskega kritja. Ministrstvo za kulturo je nemudoma pristopilo k reševanju ugotovljene problematike in 10. junija 2026 obvestilo pristojno Ministrstvo za finance o primanjkljaju, ter proučilo vse možnosti prerazporeditve sredstev. Že pred pripravo izhodišč za rebalans so bile izvedene ustrezne finančne prerazporeditve za zagotavljanje tekočih mesečnih obveznosti. Kljub tem ukrepom smo bili prisiljeni učinkovito reorganizirati delo, pripraviti novo sistemizacijo delovnih mest, z varčevalnimi ukrepi zmanjšati splošne stroške, kot recimo zmanjšanje študentskega dela, odprodaja vozil in podobno, in za pokrivanje tekočih finančnih obveznosti. Ustaviti nekatere razpise v okviru katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Z vsemi naštetimi ukrepi smo uspeli začasno stabilizirati finančno stanje ministrstva, vendar bo šele sprejem rebalansa proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2026 zagotavljalo stabilno financiranje do konca leta 2026. Povečanje sredstev bo zagotavljalo tekoče izplačevanje mesečnih obveznosti za plačilo socialnih pravic samozaposlenih in zaključek odprtih postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev relevantnim deležnikom, prav tako pa dodatna kohezijska sredstva. Nekatere dodatno podporo lokalni infrastrukturi. Rebalans proračuna Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za leto 2026 torej rešuje predvsem tekoče poslovanje, kljub temu pa že poskuša slediti tudi strateškim usmeritvam Za zmanjšanje stroškov plač, tako imenovanih birokratskih stroškov, ter večjo podporo neposredni ustvarjalnosti. V prihodnjih javnih pozivih in razpisih bo večja pozornost usmerjena tudi k decentralizaciji in torej teritorialni razpršenosti finančno podprtih projektov, hkrati je finančna strategija za leto 2026 z rebalansom že usmerjena tako, da poskuša okrepiti sredstva za kulturno dediščino, saj so to korenine naše kulture, ki jih je treba skrbno negovati, če želimo, da bo slovenska kulturna ustvarjalnost rasla in obrodila obilje sadov tudi v prihodnje. S predlogom rebalansa proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2026 se sredstva za kulturo glede na sprejete spremembe proračuna za leto 2026, v globalu povečujejo za 13,6 milijona evrov in skupaj znašajo

295,9 milijona evrov. Delež proračuna ministrstva v državnem proračunu tako znaša 1,58 odstotka. V okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu rebalansa glede na sprejete spremembe proračuna 20 26 povečujejo za 3,9 milijona evrov, kar predstavlja 90,7 odstotka celotnega proračuna. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na sprejete spremembe proračuna povečujejo za 4,9 milijona evrov in znašajo 23,1 milijona, kar predstavlja 7,3 odstotka celotnega proračuna. Pravice porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah pa se glede na spremembe proračuna povečujejo za 4,8 milijona evrov. Skupaj znašajo šest milijonov in to predstavlja 2 odstotka celotnega proračuna.

Če gremo po posameznih virih financiranja, integralna sredstva, glavnina dodatnih integralnih sredstev za leto 2026 je namenjena pokrivanju ugotovljenega primanjkljaja sredstev za zakonske obveznosti v višini 8,9 milijona evrov. S prerazporeditvijo še nekaterih drugih sredstev med proračunskimi postavkami integralnega dela smo uspeli tako primanjkljaj 8,9 milijona v celoti pokriti že pred pripravo izhodišč za rebalans. Kot smo poudarili, so bili izvedeni določeni ukrepi, tako da smo ta primanjkljaj zdaj uspeli ustrezno izničiti.

Kar zadeva sredstva za kohezijsko politiko in pripadajočo slovensko udeležbo, k ot sem že poudarila, gre za povečanje proračunskih sredstev v skupni višini 4,9 milijona evrov. In to je posledica med letom izdanih odločitev o podpori kohezijskim projektom, ki ob pripravi in sprejemanju proračuna še niso bili uvrščeni v veljavni načrt razvojnih programov. Pri tem naj poudarim, da smo ob primopredaji zatekli okrog štiri procentno črpanje vseh predvidenih kohezijskih sredstev v tej kohezijski perspektivi s strani Ministrstva za kulturo. Torej, v štirih letih je bilo omogočeno zgolj 4 odstotke črpanja. In v nadaljnjih treh letih nas torej čaka 96 odstotno črpanje vseh sredstev. Tako da smo črpanje kohezijskih sredstev v teh mesecih intenzivno pospešili. Del sredstev, teh kohezijskih sredstev je namenjen projektom, financiranim iz evropskega sklada za regionalni razvoj, med katere sodijo obnova gradu Bistra, grad Grad, grajske kašče oziroma žitnice na Ptuju in Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Preostali del povečanja kohezijskih sredstev se nanaša na nekatere projekte Evropskega socialnega sklada, ki prispevajo k zmanjševanju socialne izključenosti in krepitvi kulturne participacije.

In še namenska sredstva, kot tretji vir, torej glavnino namenskih sredstev predstavlja proračunska postavka, na katero se stekajo prihodki od oddaje državnega premoženja. Z rebalansom proračuna so na tej proračunski postavki zagotovljene pravice porabe v višini 4,6 milijona evrov. In ta sredstva so namenjena investicijam, investicijskemu vzdrževanju, nakupu opreme, predvsem za nacionalne javne zavode s področja kulture, ki s tem premoženjem upravljajo. Naj ob tem še poudarim, da je seveda v okviru proračuna za leto 2026 proračuna Ministrstva za kulturo so predvidena tudi sredstva

načrta za okrevanje in odpornost. Črpanje teh sredstev se je torej izteklo z 31. avgustom in so bila ustrezno, v večini odstotkov torej ustrezno porabljena. Morda še nekoliko, naj povem še nekoliko o tem glede nekaterih postavk na področju tako imenovanih podnebnih sprememb. Gre za sanacijski program na območjih, gre za zagotavljanje finančnih sredstev na območjih prizadetih v poplavah avgusta 2023. Gre za sanacijski program za Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Škofji Loki in za načrtovane objekte Regijski arhivski depo Ravne na Koroškem, Regijski muzejski depo Slovenj Gradec, Regijski muzejski depo Celje, Depo Maribor in Škofja Loka. Skrajni rok za porabo teh sredstev je 31. 12. 2028, in začeli smo po prevzemu seveda vodenja Ministrstva za kulturo intenzivno izvajati postopke tudi za črpanje teh sredstev.

Toliko morda za enkrat, seveda pa bomo z veseljem odgovorili tudi na vaša vprašanja.

Hvala lepa.