Dober dan in hvala za besedo!

Sem Simon Gabrijelčič iz Sektorja za proračun.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. V primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka. Davčnih prihodkov naj bi bilo za približno 570 milijonov evrov več, pomembno pa se povečujejo tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Hkrati se povečujejo tudi odhodki, ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višji za približno 1,1 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja je posledica že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu. Gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in tako dalje. Gre za obveznosti, ki v spremembah proračuna niso bile predvidene in jih je zato treba zdaj vključiti v rebalans. Pomemben razlog je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je treba že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov evrov pravic porabe.

Tretji pomemben razlog za povečanje odhodkov so obrambni izdatki. Sredstva za Ministrstvo za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov, Skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada. Število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji pa so bili združeni.

Politika in izhodišče načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov bosta podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Hvala.