Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Dovolite, da v imenu Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport predstavim predlog rebalansa za leto 2026 v delu, ki zadeva naše ministrstvo. Z mano sta sodelavca iz finančne službe, gospod Vesko Andrič in iz direktorata za razvojna sredstva, gospa Nataša Florjančič, ki bosta na voljo potem kasneje za kakšna podrobnejša pojasnila. In naj samo uvodoma povem, da z vidika rebalansa ima ministrstvo zagotovljena sredstva za izvedbo svojih načrtov za leto 2026, kar pomeni, da pač omogoča doseganje zastavljenih ciljev. Zdaj, ključna okoliščina za to, da boste razumeli tudi številke, ki so predstavljene. Prišlo je do reorganizacije, tako da se je na Ministrstvo za gospodarstvo priključilo še področje dela, ki je bilo prej v pristojnosti Ministrstva za delo, zato neposredna primerjava s sprejetim proračunom za leto 2026 z rebalansom ni mogoča in seveda ministrstvo finančno gledano in vsebinsko danes ni v taki sestavi, kot je bilo ob sprejemanju proračuna. Zdaj finančna služba za to primerja z združenim izhodiščem, se pravi nekdanjim proračunom za gospodarstvo, turizem in šport ter prenesenima področjema, se pravi za delovno-pravna razmerja in pravic iz dela ter trg dela in zaposlovanja iz ministrstva, bivšega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ob prenosu področja dela smo prevzeli tudi podedovani manko v višini 30 milijonov evrov. Zdaj, sredstva A bilance se z rebalansom zvišujejo s 738 na 781 milijonov evrov, torej za približno 43 milijonov. To povečanje sestavljajo trije deli: integralna sredstva se zvišujejo za okoli 16 milijonov, kohezija za 26, namenska pa ostaja tako rekoč nespremenjena, B bilanca pa ostaja pri 97 milijonih. Vsi deli so usklajeni z limiti Vlade oziroma z Ministrstvom za finance. Največje povečanje, več kot 23 milijonov evrov, je namenjeno transferjem za brezposelne, to ni neka nova poraba, ampak zakonska posledica. In sicer zaradi dviga minimalne plače. v začetku leta 2026, se je preko zakonske formule prenesel na denarno nadomestilo za brezposelne, ki lahko znaša tudi na podlagi ravno tako sprememb zakonodaje 130 ali pa 110 odstotkov minimalne plače. Prav tu smo z uskladitvami z Ministrstvom za finance in z notranjimi prihranki zagotovili dodatnih 20 milijonov evrov, ter pokrili pretežni del podedovanega manjka. Za okoli 10 milijonov evrov dodajamo še pri subvencioniranju študentske prehrane, kar prav tako izhaja iz zakonske spremembe, namreč novele Zakona o položaju študentov, ki je bila sprejeta konec leta 2025, s čimer dodatna sredstva namenjamo tudi spodbujanju internacionalizacije in privabljanju tujih sredstev in tako naprej, kar so pač prioritete n ministrstvu.

Glede evropskih sredstev želim izpostaviti oziroma se želim ustaviti pri evropskih sredstvih, ki so seveda za gospodarstvo ključna v okviru kohezijske politike 2021-207, ima naše ministrstvo na voljo 819 milijonov evrov evropskega dela, od tega 621 milijonov nepovratnih in 198 milijonov povratnih sredstev. Rebalans usklajuje sredstva za letos in jih, kot rečeno, zvišuje za 26 milijonov evrov. Realizacija poteka tako da pri nepovratnem delu smo do konca avgusta počrpali dobrih 44 odstotkov letošnjih sredstev, napoved do konca leta pa je seveda bistveno višja.

In jaz ne bom skrival tega dejstva, da je potrebno črpanje za celotno obdobje pospešiti. Zato smo na ministrstvu pripravili konkreten predlog za pospešitev, s katerim bomo sredstva usmerili v ukrepe, ki so za gospodarstvo najbolj učinkoviti in hitro izvedljivi. Smo pa seveda tudi ponosni, ker smo do konca avgusta v okviru načrta za okrevanje in odpornost skupaj z izvajalsko agencijo Spirit pravočasno dosegli vseh 38 mejnikov in ciljev ter zaključili 680 projektov. In za te ukrepe bo Slovenija prejela skupaj blizu 291 milijonov evrov. Med rezultati so nova enotna točka za krožno gospodarstvo, vključitev slovenskih podjetij v dva evropska projekta skupnega pomena na področju čipov in podatkovnih storitev, več kot sto raziskovalno razvojnih projektov in kar je še posebej pomembno, za trg dela, ker ravno prihajam tudi za to področje, več kot 2000 mladih, ki so se pri delodajalcih zaposlili za nedoločen čas.

Zdaj, ponekod imamo tudi zniževanje sredstev. Ne gre za reze v storitve, ampak so to lahko posledica ne realizacije ali pa tehničnih prerazporeditev. Pri aktivni politiki zaposlovanja se pri dveh ukrepih sredstva znižujejo za približno deset milijonov evrov, ker niso bili izvedeni v načrtovanem obsegu. Zavod za zaposlovanje je sporočil nižjo realizacijo. Ukrep za skrajšani delovni čas pa ni bil v celoti koriščen. In en javni razpis pa še ni bil objavljen. Za štiri milijone se znižujejo spodbude za rast podjetij, ker gre za večletne projekte, realizirana večinoma že lani. Nekaj znižanj pa je povsem tehničnih, gre za prenose na druga ministrstva in prerazporeditve. Pri turizmu smo tudi znižali sredstva, ker letos prenova bazena v Lipici ne bo izvedena.

Zdaj nekako v smislu zaključka, rebalans smo pripravili odgovorno. Pretežni del povečanja izhaja iz zakonskih obveznosti in evropskih sredstev, ne iz nekih novih diskrecijskih potreb oziroma porabe. Znižanja pa so večinoma posledica nerealizacije in tehničnih prenosov, ne pa krčenja storitev. Tako da kljub podedovanemu manjku na področju dela smo zagotovili izvajanje vseh zakonskih obveznosti in ključnih politik, od podpore podjetništvu in internacionalizacij do varstva brezposelnih. Tako da v prihodnje ostaja naša osrednja naloga pospešeno in učinkovito črpanje evropskih sredstev. Hvala lepa.