Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni in drugi gostje.

Pri zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je treba javnofinančne posledice, kot so jih predlagatelji zapisali, obravnavati resno. Vendar pa bi bila napaka, če bi zakon presojali samo kot seštevek statičnih nekih izpadov posameznih davkov in prispevkov, ne da bi pogledali, zakaj so bili ti ukrepi sploh predlagani. Tudi uvodoma smo bili z vaše strani seznanjeni

z rastjo 5 odstotkov, kar recimo pripravljavci interventnega zakona v času pisanja besedila niso vedeli. Ampak uvodoma ne bom operiral z napovedmi, kaj bo, če bo. Rad bi izpostavil javno dostopne in preverljive podatke. Slovenija ima po najnovejših podatkih OECD enega največjih davčnih primežev na delo med razvitimi državami. Pri samskem zaposlenem s povprečno plačo je leta 2025 ta znašal 45,3 odstotka stroškov dela, v povprečje OECD pa 35,1 odstotek. s tem je bila Slovenija šesta najbolj obremenjena članica OECD od 38. In to ni politična ocena, ampak primerljiv mednarodni podatek. Hkrati nam Surs kaže, da so se stroški dela na opravljeno uro v drugem četrtletju letos med letno povečali za 7 odstotkov. Brezposelnost je v tem trenutku okoli 3,5 odstotkov. Nikoli v zgodovini Slovenije nismo imeli tako nizko stopnjo brezposelnosti. 36000, mislim, da 400 ljudi nekje ne me držati za točno številko je v tem trenutku podatek o številu brezposelnih. To pomeni, da je trg dela izjemno napet in nadaljnje rasti ne moremo graditi samo na nekem dodatnem zaposlovanju iz domače brezposelnosti. Na drugi strani smo primerjali podatke o višini denarnega nadomestila, na primer za brezposelnost za prvih 7 mesecev 2025 in 2026. Ob štiri odstotku nižjem številu upravičencev za to nadomestilo. Po 62. členu Zakona o urejanju trga dela, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, se je poraba v prvih sedmih mesecih povečala za 36 milijonov evrov. In projekcije kažejo, da bomo v letu 2026 porabili 50 milijonov evrov več. Ne pozabiti, da je bil potrjen zakon, po katerem za prve tri mesece brezposelna oseba lahko dobi 130 odstotkov minimalne plače, za naslednje 3 mesece 110 odstotkov minimalne plače in šele potem v nadaljevanju pade pod mejo minimalne plače. Zato imajo ukrepi, kot so razvojna kapica, dvojni status in razbremenitev najmanjših podjetnikov, razvojno logiko. In razvojna kapica je namenjena temu, da v Sloveniji lažje zadržimo in privabimo visoko produktivne kadre. Pri čemer pa, opozarjam, je razvojna kapica samo eden ali pa celo prvi od večjega števila korakov. Po uveljavitvi interventnega zakona bo potrebno nagovoriti nove višine dohodninskih razredov. Nadalje. Študentsko podjetništvo, ne glede na to, ali bo to samostojni espe s posebnim statusom ali pa nek doo modelu EU 28, ki ga pripravlja Evropska komisija. Čaka nas nova določitev višine minimalne plače za leto 2027, sprememba zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, dvojni status odgovarja na demografsko realnost. Če človek želi in zmore delati tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, je v interesu gospodarstva in javnih financ, da mu sistem tega ne otežuje. Pri mikro podjetnikih pa znižujemo fiksno vstopno breme v obdobju, ko so prihodki najnižji. Tudi letošnja visoka rast ni razlog za samozadovoljstvo. Umar na letni ravni napoveduje 3,8 odstotno rast. Vendar pove jasno, da je del pospeška posledica enkratnih dejavnikov, zaključevanja velikih investicij in zagona novih proizvodnih zmogljivosti. Že prihodnje leto je napoved, da bi se naj rast umirila na 2,5 odstotka, v nadaljevanju pa celo na 2,1. Umar hkrati kot domače tveganje izpostavlja pomanjkanje delovne sile, rast stroškov dela in konkurenčnost, zato je naše stališče naslednje: javno finančni učinek zakona je treba spremljati in obvladovati, treba pa je razlikovati med začasnimi in trajnimi ukrepi ter med statičnim izpadom in srednjeročnim učinkom na gospodarsko aktivnost. Ne trdimo, da se vsak evro razbremenitve avtomatično povrne. Trdimo pa, da tudi neukrepanje ni brez stroška.

Če zaradi previsoke obremenitve izgubljamo kadre, podjetniško aktivnost in produktivnost, izgubljamo tudi prihodnjo davčno osnovo. Cilj zakona je za to preprost več prostora za delo, podjetništvo, znanje in razpoložljiv dohodek ljudi ob hkratni odgovornosti do javnih financ.

Za Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je to razvojna politika, ki mora pomagati in bo pomagala, da bo slovensko gospodarstvo konkurenčno tudi takrat, ko bodo letošnji enkratni impulzi rasti izzveneli? Hvala lepa.