Najlepša hvala, lep pozdrav vsem. Predstavila bom stališče Ministrstva za kmetijstvo in se dotaknila tistih ukrepov iz Predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se tičejo kmetijstva in tudi širše prehranske varnosti.

Najprej naj povem, ker ste že večkrat tudi vprašali po tem. Na Ministrstvu za kmetijstvo ta predlog zakona nima posledic na proračun, ima pa v primeru, da bo sprejet oziroma ko bo sprejet veliko posledic pozitivnih. za vsebine, ki zadevajo naše področje dela in širše slovensko podeželje. Prinaša namreč bistvene spremembe in davčne razbremenitve v primerjavi s trenutno veljavnim Zakonom o dohodnini. Nekaj teh ukrepov bom predstavila podrobneje. Prinaša pa na področju kmetijstva in hrane konkretne razbremenitve za kmete, spodbuja razvoj družinskih kmetij, prispeva k dostopnejši hrani in krepi pogoje za konkurenčno in odporno slovensko kmetijstvo. Zaradi nedokončanega zakonodajnega postopka se uveljavitev teh ukrepov zamika, zato kmetje, podeželje in potrošniki predvidenih koristi še ne morejo občutiti. Treba je poudariti, da gre za ukrepe, ki niso namenjeni le kmetom, ampak imajo neposreden vpliv tudi na vsakodnevno življenje ljudi od dostopnejše hrane in nižjih stroškov pridelave do lažjega razvoja družinskih kmetij in boljših pogojev za mlade prevzemnike, kar vse vpliva na vitalnost slovenskega podeželja. Zdaj pa h konkretnim ukrepom. Najprej petodstotni ddv za osnovna živila. Tukaj bi bila konkretna korist za državljane to, da bi bila nižja davčna obremenitev osnovne prehranske košarice: kruh, moka, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjava s ciljem povečanja dostopnosti hrane. Zdaj, ker se to zamika, gospodinjstva in potrošniki še ne morejo koristiti te predvidene davčne razbremenitve osnovnih živil in vemo, da v času draginje to močno vpliva tudi na gospodinjski proračun ali na naše denarnice. Potem imamo tudi pet odstotni ddv, ki bi veljal za semena, sadike in gnojila. Mi vemo, da se spopadamo s kar veliko krizo. Gre za podražitve, ki niso naši, pod našimi, pod našim nadzorom, pod našimi vplivi in sicer so povezane z geopolitično situacijo. Visoke cene gnojil in goriv, zaradi česar smo tudi sprostili določeno evropsko in državno pomoč. Tukaj pa bi jim, torej pridelovalcem hrane, ki so odgovorni za našo prehransko oskrbo, sprostili, znižali ddv za semena in sadike. Ta nižja obdavčitev, torej teh ključnih vhodnih materialov za kmetijsko pridelavo bi pomenila nižje stroške proizvodnje in večjo konkurenčnost domače pridelave. Zdaj pa kmetje še naprej nosijo višjo davčno obremenitev pri nakupu ključnih proizvodnih sredstev.

Potem, če gremo na normirane odhodke za kmečka gospodinjstva.

Predlagan je višji prihodkovni prag in ugodnejši sistem normiranih odhodkov za razvojno usmerjene družinske kmetije, manj administrativnih obremenitev in večja predvidljivost poslovanja. To pomeni debirokratizacijo, k čemur se je zavezala ta Vlada in kar prinaša konkretne koristi tudi za razvoj družinskih kmetij, ki so temelj slovenskega podeželja, vemo pa, da se nam to žal pospešeno prazni. Tako kmetije še ne morejo koristiti predvidenih administrativnih in davčnih razbremenitev, kar vse podaljšuje to agonijo, v kateri živijo. Trenutno nižjo prispevno osnovo za kmete z nizkimi prihodki se predlaga, pomeni znižanje najnižje zavarovalne osnove na 45 odstotkov minimalne letne plače za kmete z najnižjimi prihodki. To zlasti vpliva na mlade prevzemnike in omogoča lažji generacijski prenos kmetij, kar posledično pomeni bolj odporne družinske kmetije. Mi vemo, kdorkoli izhaja iz podeželja, da je velik problem. Demografska situacija na podeželju, odseljevanje, zlasti v nekaterih najbolj oddaljenih regijah, kot so Prekmurje, Koroška, Bela krajina. Ta predvidena razbremenitev socialnih prispevkov pa se sedaj zamika, kar najbolj občutijo prav manjše in razvojno mlajše kmetije, torej tiste kmetije, ki jim želimo dati nek razvojni zagonski pospešek. Predlaga se tudi nižja obdavčitev zakupnin kmetijskih in gozdnih zemljišč. To pomeni manjšo davčno obremenitev lastnikov zemljišč ter pomeni neko spodbudo k večji dostopnosti zemljišč za aktivne kmete, ker želimo nagrajevati delo, želimo nagrajevati tiste, ki ohranjajo slovensko krajino in vitalne slovenske gozdove. Tukaj je spet bistveno, da se s tem zamikom oddaljuje tudi razbremenitev tistih, ki vlagajo v slovenska kmetijska in gozdna zemljišča s svojimi rokami in še manj občutijo pozitivne sadove svojega dela. Naj omenim še sto odstotno pokojnino ob nadaljnjem opravljanju dejavnosti za tiste, ki so zavarovani in ki so prejemali dohodke iz te dejavnosti. Torej ta predlog omogoča starejšim nosilcem kmetij nadaljnje opravljanje dejavnosti ob prejemanju celotne pokojnine in potem takem lažje postopno vključevanje mlajše generacije, je pa pomembno, ker ravno tako prispeva k ohranjanju aktivnega slovenskega podeželja in generacijskemu prenosu, zdaj pa ta ukrep, ki je pomemben tudi za starejše nosilce kmetij in družinske kmetije, še ne more zaživeti.

Torej kot sklepno ugotovitev lahko podam, da sta z vidika našega ministrstva, Ministrstva za kmetijstvo, pomembna predvsem ta vitalnost podeželja, ki je tukaj zavirana z vsemi temi ukrepi, kot sem jih naštela, nižja obdavčitev, spodbujanja aktivnosti, vlaganja in pa tudi zaradi neuveljavitve, neuveljavitve nižje stopnje DDV na osnovna živila, kar pa pomembno vpliva na dostopnost hrane, na prehransko varnost in nenazadnje na vse potrošnike. Zato apeliram, da se seveda zakon čim prej sprejme.

Hvala.