Predsednica mag. Alenka Bratušek: Spoštovane gostje, spoštovani gosti, drage članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, ura je 2 in mislim, da je prav, da tako kot je seja sklicana, tudi začnemo. kar nekaj nas je danes tukaj, tako da bomo morali spoštovati malo reda in seveda tudi eden drugega.

Začenjam 3. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ in vas obveščam, da poslanca Klemna Boštjančiča nadomešča Sara Žibrat.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. in edino točko dnevnega reda, to je Vpliv Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na državni proračun in ostale blagajne javnega financiranja.

Kot običajno, je gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Jaz, če se strinjate, ne bi tudi brala vseh vabljenih, ker vas je res veliko, tako da tisti, ki ste tukaj vas lepo pozdravljam. Nekaj se jih je pa tudi opravičilo.

Bom pa uvodoma izkoristila našo poslovniško prakso in naredila kratek uvod k tej točki; mislim, da je več kot potreben. In kot drugo, nazadnje, ko smo govorili o javnih financah na Komisiji za nadzor javnih financ, so mi člani odbora iz koalicije očitali, da pravzaprav nisem imela nobenega ali pa zelo skromen uvod, tako da si bom zdaj vzela nekaj minut, da pojasnim, zakaj danes tukaj smo. Tako.

Kot smo že rekli, zakon, ki ste ga poimenovali Zakon interventni zakon za razvoj Slovenije, posega v deset sistemskih, poudarjam sistemskih zakonov, ali pa devet sistemskih, pa mogoče enega malo interventnega: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbi, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o davku na dodano vrednost. In tukaj posebej želim poudariti, da niti črke ni o naftnih derivatih, čeprav smo zdaj večkrat slišali, kako bi, če bi ta zakon veljal, lahko bili naftni derivati cenejši. Ne, ker niste niti n od naftnih derivatov dali v ta zakon. Znižuje se, predlagano je na elektriko in stvari, povezane s kurjavo.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Skratka, devet, osem sistemskih zakonov želite povoziti z enim interventnim zakonom, kar seveda nikakor ni okej.

Razlog, zakaj bi ta intervencija naj bila potrebna, je, tako ste vi povedali in tudi napisali v zakon, slaba gospodarska situacija v naši državi. Slovenija je v drugem četrtletju rasla za 5 odstotkov, kar je najvišje v Evropski uniji. Se pravi, vam vaš osnovni argument pade.

Nobene intervencije ni potrebne, vse bi lahko urejali s spremembami sistemske zakonodaje. Pet odstotna gospodarska rast v drugem kvartalu, to je to, kar ste dobili v roke od prejšnje vlade, to ne vključuje niti enega vašega samega ukrepa oziroma dejanja. Če se primerjamo z ostalo Evropo, tisti slajd prej je bilo četrtletno, tam ste lahko videli, da smo najboljši, sploh, tukaj je gospodarska rast letno. Nemčija, Francija, Madžarska, Hrvaška. Avstrija, povprečje. Skratka, po vseh kazalnikih je Slovenija daleč prva. Brez kakršnega koli vašega ukrepa oziroma kot vi temu rečete, intervencije.

Finančne posledice interventnega zakona. Po vašem predlogu je to nekaj čez 500 milijonov evrov. Zanimivo, da ste preprosto pozabili v zakonu napisati vpliv na pokojninsko blagajno, vpliv tega, da bi upokojenci lahko tudi delali in hkrati dobili polno pokojnino. Te finančne posledice v zakonu sploh ni, kot da je nič, ima pa 230 milijonski učinek in seveda so tudi ostale postavke, kako naj rečem, te ocene, podhranjene oziroma ocenjene prenizko.

Ocena Vlade, edine, ki smo jo dobili, se pravi, to je ocena še prejšnje Vlade. Ta Vlada ocene zakona od sebe ni dala, kljub temu, da smo jo večkrat k temu pozvali. Ocena Vlade, Ministrstva za finance, je, da ta zakon posega v proračun in ostale blagajne javnega financiranja, v višini 990 milijonov evrov letno, 990 milijonov evrov letno. Bomo lahko na koncu ta slajd še enkrat dali gor, pa mogoče z Ministrstvom za finance še malo bolj natančno pogledali.

Zakaj smo nekateri ta zakon poimenovali zakon za bogate? Zato, ker povprečen Slovenec s povprečno plačo bo od tega zakona imel zaradi nižjega DDV na hrano in elektriko 19 evrov, če upoštevamo, pa bom naprej pokazala košarico, ki ste jo zelo omejili, v višini 100 evrov in elektriko in ogrevanje povprečno v višini 150 evrov, to skupaj znese 19 evrov. Najbolje plačan menedžer bo pa samo od plače domov prinesel 20000 evrov več. Lahko pa tu napišemo 20019, toliko bi imel več v denarnici najbolje plačan menedžer v naši državi. To potrjujejo številke. Vam bom tudi v nadaljevanju pokazala.

Kot sem rekla, če upoštevamo kaj ste predlagali v DDV, košarica, ki jo določa interventni zakon, če danes stane 100 evrov, še enkrat opozarjam, zelo ste omejili te artikle, zelo, bi bil prihranek 4,11 verjetno lahko zaokrožimo na 4 evre. Če elektrika, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje oziroma to, s čimer se ljudje ogrevajo, danes stane 150 evrov povprečno na mesec, bi po novem stalo 15 evrov manj 15 + 4 je 19, toliko bi ljudje imeli od znižanega DDV-ja. Seveda je povprečje to še enkrat več v denarnici.

Tukaj bom seveda ponovila stališče vašega ministra za finance, da nasprotuje spremembi oziroma znižanju davka na dodano vrednost. On je rekel, da od tega učinka ne bo in to na hearingu, pa potem še na eni seji Odbora za finance in lahko se tudi strinjamo, potem ne bo učinek 19, ampak bo samo 15. Pa še povem, da mislim, da je bilo pred kratkim objavljeno kakšen je v Avstriji učinek znižanega DDV-ja, polovico manj kot so načrtovali, polovico manj kot so načrtovali, ker ostalo pač, tako kot opozarjamo, poberejo trgovci.

Dolgotrajna oskrba, kjer pravite, da je treba znižati za upokojence plačilo prispevka, v višini enega odstotka. Se pravi, če ima upokojenec danes 1000 evrov pokojnine, plača 10 evrov, če ima 500 evrov pokojnine, plača 5 evrov, če ima pa 3000 evrov pokojnine, plača pa 30 evrov. Vi bi to opustili, kakšna bi bila pa cena tega, kako bi se položnice v DSO-jih ponovno dvignile za nekaj 100 evrov? Položnice so nižje za 500, 600, 700 evrov. S tem, ko boste naredili luknjo na dolgotrajni oskrbi, bodo te položnice spet lahko enako visoke, kot so bile.

In še primerjava plač, ki jaz mislim, da so pravzaprav največje jedro spora pri tem zakonu. Bruto plače, ki so tukaj prikazane, so seveda plače iz leta 2025 in lahko naštejemo poklice; prodajalka, učitelj razrednega pouka, bolničar, bolničarji in bolničarke v domovih za starejše, zdravnik specialne, specialist splošne medicine, inženir strojništva, inženir telekomunikacij, programer računalniških aplikacij, razvijalci programske opreme. Vse to, kar vi pravite, da je razvojni kader, je daleč pod vašo kapico. Od 1820 do 3900, pri inženirju telekomunikacij je povprečna bruto plača in tukaj lahko še enkrat vidite, koliko bi imeli več od tega ljudje po teh specifičnih poklicih in koliko bi ostalo direktorju NLB-ja ali pa direktorju Petrola? Ta dva zneska sta malo zaokrožena, da me ne boste za besedo držali, so zneski mislim, da še nekoliko višji. In še enak prikaz za upokojenca, če bi enako kupil košarico za 100 evrov in danes plačeval 15 evrov in ne bi plačal prispevka za dolgotrajno oskrbo, bi mu v denarnici ostalo 29 evrov, 29 evrov zaposlenim, 19, ker se jim pri plači nič ne spremeni, direktorjem pa 10, 20 ali pa še kaj več. Tako da jaz mislim, da je razlika več kot očitna.

Se bom dotaknila še obračuna davkov in prispevkov za normirane espeje, kjer tudi poslušamo kako vam gre za male espeje, mini podjetnike. Tisti, ki je domov prinesel lani 30000 evrov, to pomeni, da je zaslužil na mesec eno povprečno plačo, ostaja popolnoma na istem, niti evra se mu ne bo poznalo. Pa jaz mislim, da ena povprečna plača že ni najmanj, seveda govorim povprečje, se pravi jih je veliko, ki zaslužijo manj. Tistemu z 90000 evri bo pa v žepu ostalo 12000 evrov več. Zato ta zakon, jaz mislim, povsem upravičeno imenujemo zakon za bogate.

In na koncu še enkrat prikaz, koliko daste medicinski sestri, učitelju, komunalnemu delavcu, frizerju, pa še bi lahko, kuharju in še bi jih lahko našla, koliko pa menedžerju, ki je že danes dobro plačan, pa absolutno sama osebno nimam nič proti, da so menedžerji dobro plačani. Vprašanje pa je, če je treba za to, da bodo oni imeli še več, opustošiti pokojninsko in zdravstveno blagajno? Naš odgovor je seveda nikakor.

Tako, da to so razlogi zakaj danes želimo od kar nekaj povabljenih slišati učinke, predvsem pa finančne posledice glede tega interventnega zakona, ki ga koalicija imenuje za razvoj, mi pa pravimo za razkroj oziroma za bogate.

Zdaj, tako kot je navada, bomo razpravo opravili tako, da bomo najprej povabili, bom najprej povabila prisotne predstavnike Vlade.

zdaj vidim samo Ministrstvo za finance, če ne, mi boste pa še, a, res je še kmetijstvo, / oglašanje iz dvorane/ zdravstvo, evo, se pravi, štirje, torej štirje predstavniki oziroma predstavniki štirih ministrstev, potem bomo šli pa naprej. Jaz prosim mogoče za, predstavnike Vlade to lahko še spustimo, vse ostale pa prosim, ker nas je res oziroma vas je res veliko, če se lahko omejimo nekako na 5 minut, ker v nasprotnem primeru bo seja kar dolga. Tako da to je moja prošnja.

Zdaj pa dajem besedo najprej verjetno lahko državnemu sekretarju z Ministrstva za finance, izvolite.

Gospod _________ (državni sekretar MF): Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, vsi prisotni!

Zdaj, po tej uvodni predstavitvi ne vem, ali govorimo o istem zakonu. Ker to ni zakon za bogate, če so za vas upokojenci, mladi, bogati, potem ne vem kako si to interpretiramo? Glede samega vpliva na javne finance, kot vsak zakon oziroma večina zakonov, ima tudi ta zakon vpliv na javne finance. Tega ne zanikamo, samo moramo pri tem zakonu povedati bistvo, to je zakon, ki je v korist ljudi in gospodarstva. Ljudem nič ne jemlje in zmanjšuje njihova bremena in jim pušča več njihovega denarja v žepih. In mislim, da je prav, da za izhodišče te razprave dejansko povemo kaj ta zakon pravzaprav prinaša oziroma kaj se bo zgodilo, če ta zakon ne bo začel veljati, pa poglejmo.

Prvič, upokojencev se ne bo ukinil prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ne bo možnosti, da posameznik, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, še naprej dela in hkrati prejema 100 odstotkov svoje starostne pokojnine. Ne bo posebne nižje stopnje za osnovna živila, od kruha do testenin. Ne bo nižjega davka za oddajanje premoženja v najem. Ne bo posebne obdavčitve za mlade za dolgoročni najem stanovanj. Samozaposleni in kmetje bodo imeli višje prispevke. Ne bo razvojne kapice. Ne bo nove ureditve za normirance prav tako vlada ne bo dobila novega inštrumenta, ki bi lahko začasno znižala DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in drva na devet pa pol odstotka. In seveda ne bo ukrepov s področja zdravstva, ki so v korist zdravstva in ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Tako da se še enkrat sprašujem, kaj je tukaj za bogate?

To je vsebina zakona. In ne razumem tistim, ki mu odločno nasprotujete. V bistvu, zakaj pa se postavlja vprašanje, kateremu od teh ukrepov pravzaprav nasprotujete? Nasprotujete, da se ukine prispevek za dolgotrajno oskrbo, da upokojenci dobijo več denarja, da bo nižja obdavčitev za stanovanja, da bodo normiranci lahko boljše delali. Ali v bistvu, da bo konkurenčno gospodarsko okolje. Ali nasprotujete temu, da bomo lahko v morebitnih novih šokih začasno znižali DDV za energente? Ali pravzaprav nasprotujete boljšim pogojem v zdravstvu? Tako, da to se na tem mestu sprašujem in verjamem, da boste skozi debato nam in tudi ljudem povedali kaj konkretno vas moti in kaj pravzaprav ta zakon jemlje? Ker ni dovolj samo reči, zakon ima javno finančne posledice, seveda jih ima, kot tudi večina drugih zakonov. Ne vem, ali vidim v samih nasprotnikom nekakšno zavist oziroma da bi ljudje živeli boljše, da je zdaj to problem v tej državi ali je problem, da je dejansko druga vlada? Tako da verjamem, da bomo to skozi razpravo razčistili.

Torej, če pa gledamo še glede javnih financ dejansko, kaj so javne finance. Država bo pobrala manj ali več, ampak država mora delati v korist ljudi, ker država dejansko ne živi od davčnih stopenj, ampak živi od gospodarstva in ljudi, ki ustvarjajo. In mi imamo v Sloveniji dejansko trenutno konkretne izzive. Imamo visoko obremenitev dela, premalo zasebnih investicij in tudi omejeno ponudbo, same delovne sile. Pa če gledamo dolgoročno, če želimo

finančno stabilnost, financirati, pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo, rabimo večjo produktivnost, več investicij in več kakovostnih delovnih mest, kar ta zakon, ki ni za bogate, tudi prinaša, ker je zakon za razvoj ljudi. Me pa moti ena zadeva oziroma tukaj se je zdaj pokazal tudi tale zapis v predlogu zakona, ocena Vlade glede samih finančnih sredstev. Vsi gledate nek statični model, kaj pa bo vse ta zakon prinesel tudi s finančnega vidika, pa ni bilo omenjeno. Ker ekonomija in javne finance niso zgolj statična tabela v dveh vrsticah, kot je tukaj prikazano. Torej naša odgovornost je dvojna. Da ustvarimo pogoje za razvoj in hkrati vzdržne javne finance. Naj vse tukaj prisotne in državljanke in državljane potolažim, ta zakon ne bo skopal takšne luknje, kot je tukaj navedeno, govorimo pa o tem, da ima zakon pozitivne učinke za upokojence, za višje pokojnine, za malega človeka, samozaposlene z nizkimi dohodki, kmeta, mlade podjetnike, normirance, družine, človeka, ki najema stanovanje in, če hočete, tudi za visoko usposobljen kader, za katerega Slovenija tekmuje z Avstrijo, Nemčijo, Švico in drugimi državami in podjetja, ki se dejansko odločajo ali bo naslednja investicija izvedena v Sloveniji ali kje drugje. Zato dejansko nasprotnike tega zakona danes pozivam, ne povejte nam samo, da zakon nekaj stane, povejte ljudem in gospodarstvu, kateri od teh ukrepov bi črtali. In se bo lahko potem tudi bolj konkretno pogovarjali. Se mi zdi, da je potem to poštena politična in tudi vsebinska razprava. Naj ponovno poudarim, ta zakon ljudem ne jemlje ničesar, jemlje pa bremena, znižuje davčne in prispevne stopnje, daje več možnosti za delo, olajšuje podjetništvo, ustvarja pogoje za večjo konkurenčnost in ljudem pušča več njihovega denarja. Hkrati pa tudi kot vlada ostaja odgovornost jasna: javne finance bomo varovali, spoštovali fiskalna pravila. Zdaj, kakšno stanje smo dobili po tej vladi oziroma prejšnji vladi, mislim, da ni tukaj razprava. Tistih 5 procentov, ki je bilo omenjeno, naj povemo, da se končuje načrt za okrevanje in odpornost, zato so statistike takšne. Mi bomo gradili Slovenijo, kjer se splača delati, kjer se splača ustvarjati, kjer se splača investirati, predvsem pa to, da bodo v Sloveniji ljudje ostali in ne bodo odhajali v tujino. Temu je tudi namenjen ta zakon in zato ga tudi zagovarjamo. Mogoče vi vidite izpad za državo, mi pa vidimo denar, ki ostane ljudem in gospodarstvu. In prav to je razlika med vami in nami.

Najlepša hvala.

Najlepša ... / oglašanje iz dvorane/ Samo trenutek. Najlepša hvala. Čeprav, državni sekretar, bi od Ministrstva za finance pa vseeno pričakovala, da nam končno enkrat razkrijete učinke interventnega zakona po tem vašem ne-statičnem modelu. Prosimo za to že tri mesece in nič, na žalost. Tako da upala sem, da ste do danes uspeli to izračunati, očitno niste, ampak v redu. Zato še vedno velja vladna, vladno mnenje, da ta zakon skoplje za 990 milijonov evrov luknje. Drugega na žalost nimamo, pa ste imeli več kot dovolj časa, da bi nam ga pripravili.

Je treba postopkovno? Izvolite gospa Žibert.