Hvala lepa. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci.

Živimo v času, ko se varnostno okolje hitro spreminja in postaja vedno bolj nepredvidljivo. V takšnih razmerah je ključno okrepiti obrambni sistem ter zagotoviti učinkovito in dobro opremljen sistem zaščite in reševanja. S predlaganim rebalansom postopoma sledimo zastavljenim ciljem, krepimo stanje obrambne sposobnosti in pripravljenosti tako Slovenske vojske kot sistema zaščite in reševanja ter želimo pospešiti proces modernizacije in inovacij na obrambnem področju. V nadaljevanju vam bom podrobneje predstavil predlog rebalansa Ministrstva za obrambo za leto 2026. V novembru leta 2025 so bile sprejete spremembe finančnega načrta za leto 2026 v višini 1,4 milijarde evrov. S predlogom rebalansa se finančni načrt ministrstva za obrambo za leto 2026 povečuje za 296 milijonov evrov in znaša milijardo 712 milijonov 500.435 evrov. Glede na sprejeti finančni načrt so integralna sredstva v višja za 272 in pol milijona evrov, namenska sredstva ministrstva pa za za dodatnih 23,7 milijona evrov. Jedrni obrambni izdatki so po predlogu rebalansa v višini 1 milijarde 547 milijonov evrov ali kot je bilo že omenjeno danes, 2,03 odstotka BDP. To pa je seveda na osnovi jesenske napovedi Umarja za gospodarska gibanja v tem letu. V predlogu rebalansa za leto 2026 je namenjeno Slovenski

vojski od vsega tega denarja 1,39 milijarde evrov ali 81 procent, 81,4 odstotka finančnega načrta ministrstva. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 111,7 milijona evrov ali 6,5 odstotkov finančnega načrta Ministrstva za obrambo. Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami štiri milijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka finančnega načrta ministrstva. Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo 1,4 milijona evrov, kar predstavlja slabih 0,1 odstotek finančnega načrta in pa upravnem delu Ministrstva za obrambo 200,9 milijona evrov ali 11,7 odstotkov finančnega načrta ministrstva. Po virih sredstev v predlogu rebalansa za leto 2026 načrtujemo integralnih sredstev 1,65 milijarde evrov. Od tega za stroške dela, za stroške dela se namenja 522 milijonov evrov ali 30,5 odstotka predlaganega rebalansa ministrstva. Tekoče odhodke, ki vključno s tekočimi transferji predstavljajo 418 milijonov evrov ali 24,4 odstotka predlaganega rebalansa ministrstva. Investicije, v katere se vključuje nabava opreme, investicijsko vzdrževanje, infrastrukturni projekti, vključno z investicijskimi transferji 682 milijonov evrov ali 39,8 odstotka predlaganega rebalansa. In pa še nazadnje. Pa ne na nič manj pomembno, raziskave in razvoj 28,3 milijone evrov. Poleg integralnih sredstev imamo tudi namenska sredstva za katere se načrtuje 58,5 milijona evrov. Ta sredstva pa izhajajo iz sredstev od prodaje nepremičnin in premičnin, sredstev od oddaje nepremičnin v najem, sredstev požarnega sklada ter lastne dejavnosti. In zadnja, zadnji vir sredstev, evropska sredstva s slovensko udeležbo 3,3 milijone evrov, ki izhajajo iz kohezijskega sklada pa drugih programov Evropske unije. To je bilo, kar se tiče virov.

Zdaj gremo pa na ključne aktivnosti oziroma porabo teh sredstev. In sicer po ključnih nosilcih. Slovenska vojska. Slovenska vojska ima s predlogom rebalansa za leto 2026 277 milijonov evrov več glede na sprejeti finančni načrt. Dodatno dodeljena sredstva so namenjena investicijskim odhodkom, pokrivanju primanjkljaja sredstev za plače v višini 50 milijonov evrov ter plačilu mednarodnih prispevkov. Ob tem velja poudariti, da je ocenjeni primanjkljaj na plačnih postavkah predvsem posledica finančnih učinkov plačne reforme in nove ureditve stroškov dela za tujino kot posledica zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini, ki je stopilo v veljavo 1. 6. 2026. Ministrstvo za obrambo oziroma Republika Slovenija pa bo tudi letos, tako kot lansko leto, prispevala za vojaško pomoč Ukrajini v okviru pobude PRO 43 milijonov evrov.

Če gremo na prioritete opremljanja v Slovenski vojski. Ki izhajajo, ki bodo porabljene, skozi katere bo porabljen, bo porabljen del tega rebalansa, se pravi, te prioritete sledijo ambicijam razvoja ključnih zmogljivosti Slovenske vojske, in sicer vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, razvoj zmogljivosti zračne obrambe, potem za potrebe izgradnje ciljev zmogljivosti in zaščito nacionalnega zračnega prostora, vzpostavitev zmogljivosti letalske baze Cerklje ob Krki, artilerijskih zmogljivosti in zmogljivosti zračnega transporta srednjega bojnega izvidniškega bataljona, zmogljivosti jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe ter vzpostavitvi zmogljivosti brezpilotnih letalnih sistemov. Hkrati s tem pa seveda poteka tudi izgradnja nove in posodobitev obstoječe vojaške infrastrukture, ki vključuje

objekte za urejanje in usposabljanje, bivalne in nadomestitvene objekte, strelišča, energetsko sanacijo infrastrukture Slovenske vojske, ter logistične zmogljivosti, vključno s skladiščnimi in medicinskimi zmogljivostmi. Aktivnosti so prednostno usmerjene v zagotavljanje prej navedenih ključnih zmogljivosti Slovenske vojske. Enega največjih projektov opremljanja v letu 2026 predstavlja nakup sistema zračne obrambe srednjega dosega IRIS-T-SLM nemškega proizvajalca Diehl Defence. V okviru dveh ločenih naročil v letih 24 in 25 sta bila podpisana dodatka k pogodbi med nemškim ministrstvom za obrambo in prej omenjenim podjetjem za dobavo treh baterij sistema zračne obrambe IRIS-T v vrednosti 371,8 milijona evrov brez davka. Dobava prve baterije je predvidena v letu 2027, dobava druge in tretje pa konec leta 2028 oziroma 2029. V letu 2026 je načrtovana tudi višja poraba za nabavo samo voznega artilerijskega sistema Cezar 155 milimetrov, s čimer se bo pospešila izgradnja prej omenjenih artilerijskih zmogljivosti. V letu 2025 je bilo preko ministrstva za oborožene sile Francoske republike podpisano naročilo za nabavo 12 kompletov prej omenjenih voznih kavic, vključno z opremo za vodenje artilerijskega ognja v vrednosti 91,1 milijona evrov brez davka. Dobava prvih šestih kompletov je predvidena v decembru 2028, preostalih šest pa leta 2029. Na področju izgradnje vojaške infrastrukture, sta trenutno najpomembnejša izgradnja oziroma prenova vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani, ki se bo nadaljevala še v prihodnjih letih, s čimer se bodo zagotovili ustrezni nastanitveni pogoji za ključne zmogljivosti Slovenske vojske in izgradnja situacijskega centra kibernetske obrambe, s čimer se bo na državnem..., s čimer bo na državnem nivoju vzpostavljen združen situacijski center kibernetske obrambe z namenom stalnega spremljanja zaznavanja in izvajanja postopkov za zamejitev kibernetskih groženj.

Če gremo zdaj na Upravo za zaščito Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Uprava za zaščito in reševanje bo zagotavljala kontinuirano opravljanje upravnih in operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Za namen sofinanciranja društev in drugih organizacij ter lokalne skupnosti se iz finančnega načrta uprave namenja 31 procentov v letošnjem letu. V letu 2026 se nadaljuje tudi izvajanje programa oblikovanja državnih rezerv materialnih sredstev in sicer, to poteka v obdobju od leta 2023 do 2030, ter zagotavljanje opreme za reševalne enote in logistično podporo. Zaradi eksponentne rasti števila kibernetskih groženj so izredno pomembna vlaganja tudi na tem področju v opremo in ljudi za zagotavljanje učinkovitega procesa kibernetske varnosti. Poseben poudarek bo na neprekinjenem delovanju številke za klic v sili 112. Prav tako je pa v letošnjem letu načrtovana prenova komunikacijsko informacijskih sistemov uprave. Namen prenove radijskih zvez je zagotoviti neprekinjeno delovanje sistema tudi ob izpadu električne energije, ter povečati operativno varnost in pripravljenost na prihodnje digitalne nadgradnje.

Glede pridobivanja in pa upravljanja infrastrukture uprave, pa potekajo naslednje aktivnosti: energetska sanacija stavb Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Brežicah, pripravljalna dela za začetek gradnje poligonov v Sežani in Pekrah, ter sodelovanje pri izgradnji večnamenskih stavb za službe v sistemu zaščite in reševanja.

Novi prostori izpostave uprave v Novi Gorici so v fazi izvajanja vzdrževalnih del. Poteka pa tudi načrtovanje sanacije objektov. V okviru evropskih sredstev od leta 2023 pa se izvaja projekt začasne namestitve, začasne namestitvene kapacitete, EUSI(?), Rescue EU Shelter, katerega namen je vzpostaviti in vzdrževanje zmogljivosti za začasno nastanitev 250 oseb. Podpisane so pa tudi pogodbe za nakup intervencijskih vozil civilne zaščite, dobava pa je predvidena do konca leta.

In če gremo zdaj še na tretjega, tretji sklop, to pa je upravni del Ministrstva za obrambo. Na področju investicij so pri upravnem delu ministrstva načrtovana sredstva za obnovo, širitev in zagotavljanje večje razpoložljivosti informacijske in telekomunikacijske infrastrukture ter storitev, kot tudi funkcionalno nadgradnjo informacijskih rešitev in varnostno utrjevanje podsistemov komunikacijsko informacijskega sistema ministrstva. Prav tako je načrtovan začetek investicij v razširitev kibernetskega vadbišča, kar izhaja iz potreb po povečanju zmogljivosti in realističnosti vadbenih okolij, ki so nuja za soočanje z aktualnimi in prihajajočimi kibernetskimi grožnjami.

Na infrastrukturnem področju se izvaja gradnja novih parkirnih kapacitet, na sedežu Ministrstva za obrambo, prav tako se bo pristopilo k obnovi stolpiča oziroma objekta Triglav, na samem sedežu Ministrstva za obrambo. Nadaljuje se pa tudi z dograjevanjem optičnega omrežja ministrstva in pa nakup novih službenih stanovanj na posameznih lokacijah.

Naj omenim še nazadnje, da se v okviru upravnega dela Ministrstva za obrambo so načrtovana tudi izplačila transferjev na podlagi vojne zakonodaje ter urejanja vojnih grobišč. In sicer skupno v višini 84,7 milijona evrov. Da mogoče samo spomnim. To je bilo še nedolgo nazaj v pristojnosti Ministrstva za delo, socialo in družino.

Zaključek: glede na poslabšano varnostno okolje ter povečano število naravnih in drugih nesreč je pomembna rast finančnega načrta za Ministrstvo za obrambo ter vlaganje v obrambni sistem in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri pripravi Predloga rebalansa za leto 2026 smo na Ministrstvu sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske in modernizaciji obrambnega sistema ter krepitvi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Najlepša hvala za vaš čas.