Rok ŠimencGospod predsednik hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred vami je predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki v delu, ki se nanaša na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Se pravi poslanstvo ministrstva, povezuje tri vsebinsko tesno prepletena področja: učinkovito samoupravo, izvajanje evropske kohezijske politike in pa skladen regionalni razvoj. Skupni cilj vseh treh področij je, da se razvojne priložnosti in kakovostne javne storitve zagotavljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Predlog rebalansa je treba razumeti predvsem kot prilagoditev finančnega načrta dejanski dinamiki izvajanja projektov in prevzem prevzetih obveznosti. Omogoča hitrejše koriščenje evropskih sredstev, nadaljevanje regionalnih razvojnih ukrepov ter stabilno izvajanje nalog na področju lokalne samouprave. Po reorganizaciji državne uprave so sredstva nekdanjega Ministrstva za kohezijsko, za kohezijo in regionalni razvoj prenesla na nov proračun, na novega proračunskega uporabnika, se pravi na Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijsko kohezijo in regionalni razvoj.
Tukaj je treba pač poudariti predvsem mogoče tri zadeve. Ministrstvo za finance nam je dalo pač oziroma Vlada limit, finančni limit v višini 123 milijonov, 123,8 milijonov evrov. Finančni načrt našega ministrstva je 198 milijonov cela 7 evra, se pravi, razlika je 74,8 milijona evra. In zakaj je to nastalo? Nastalo je predvsem zaradi tega, ker je pač približno 900000 evrov se nanaša na integralna sredstva na področju lokalne samouprave za že prevzete zakonske obveznosti. Kot veste, smo prevzeli del nalog iz Ministrstva za javno upravo, kar se tiče lokalne samouprave. Bistvo vsega pa je seveda teh 74,7 milijona evrov, ki pa predstavlja razliko pri sredstvih evropske kohezijske politike in pripadajoč slovenski udeležbi Zaradi pospešene dinamike in izvajanja programa 2021-2027. Pri namenskih sredstvih finančnih ministrov je načrt za 0,8 milijona nižji od limita, zato skupni neto razlika znaša 74,8 milijona. Se pravi, skoraj celotna razlika je torej povezana z izvajanjem evropskih projektov. Ne gre za širjenje administracije, ampak za proračunsko zagotovitev pravic porabe, brez katerih odločitev o podpori pogodb, izplačil in povračil iz evropskega proračuna ni mogoče nemoteno izvajati.
Ministrstvo opravlja naloge organa upravljanja za program 2021-2027. Slovenija ima v tem programskem obdobju na voljo 3,1 milijarde evrov evropskih sredstev. Se pravi, za 2,3 milijarde evrov so že izdane odločitve o podpori za konkretne projekte. Za 1,6 milijarde so potrjene operacije oziroma sklenjene pogodbe za projekte, ki se izvajajo na terenu. Iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih 553 milijonov evrov. Se pravi, vzroki za rebalans so predvsem v tem, kot sem rekel, zaradi samega povečanja oziroma pospešenega črpanja evropskih sredstev. In zaradi tega pač moramo zagotoviti sredstva, da imamo te pravice porabe. Se pravi rebalans v finančnem načrtu Ministrstva za kohezijsko politiko nam za to zagotavlja skupaj 93,4 milijona evra dodatnih sredstev. In sicer, tako kot sem rekel, približno 74 milijonov evrov evropskih sredstev in 19,3 milijone evrov slovenske udeležbe. Ta sredstva omogočajo izdajo novih odločitev
o podpori ter prenos pravic porabe v finančne načrte resorjev, ki izvajajo projekte v javne razpise. Zdaj, da bodo vsi ti projekti tekli se do konca leta 2026, načrtuje še dodatne odločitve za projekte v okviru celostnih teritorialnih naložb, tako imenovani CTN, dogovor za razvoj regij - DRR in pa nekaj zdravstvene infrastrukture. Teh projektov je veliko, če boste želeli, jih potem lahko tudi kasneje naštejem. Dejstvo pa je, da s temi 87 projekti v okviru regionalnega razvoja in pa predvsem za območja, za obmejna in problemska območja je teh 87 projektov je namenjenih približno 20 milijonov evrov za infrastrukturo, podjetništvo in pa delovna mesta, lokalne razvojne naloge ter ukrepe za območje narodnih skupnosti. S temi sredstvi rataviziramo opuščene in funkcionalne razvrednotene objekte, izboljšujemo komunalno in drugo infrastrukturo, spodbujamo začetne investicije, zagon podjetij in nova delovna mesta, izboljšamo bivalne pogoje ter socialno vključenost, krepimo lokalne razvojne potenciale, zeleni in digitalni prehod ter evropsko povezovanje regij. To niso kohezijska sredstva, to so pač ta integralna sredstva za obmejna problemska območja.
Potem pa imamo tukaj še lokalno samoupravo. Se pravi, na področju lokalne samouprave je prednostna naloga zagotovitev sredstev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav in poravnava začetnih zakonskih zatečenih zakonskih obveznosti. S tem zagotavljamo stabilnost, izvajanje nalog, ki jih občine opravljajo skupaj in učinkoviteje. Se pravi, cilj je stabilno, predvidljivo financiranje občin ter kakovostno izvajanje javnih storitev.
Menimo, da je predlagani rebalans razvojno naravnan in sledi dejanskemu izvajanju nalog ministrstva. Skoraj celotna razlika glede na vladni limit je povezana z evropskimi projekti in pripadajočo slovensko udeležbo, za ustrezno načrtovanje sredstev, omogočeno nemoteno izvajanje projektov, hitrejše koriščenje evropskih sredstev, konkretne regionalne naložbe ter stabilno delovanje lokalne samouprave. Naš cilj je, da se razpoložljiva sredstva pravočasno pretvorijo v rezultate na terenu: boljšo infrastrukturo, več razvojnih priložnosti, nova delovna mesta in kakovostne pogoje za življenje v vseh delih Slovenije. Zato vas prosim, da predlog proračuna podprete. Hvala lepa.