Hvala za besedo.

Pozdravljeni, sem Matej Meško iz Sektorja za proračun Ministrstva za finance.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde prihodkov, kar je za 6 odstotkov več, kot je bilo v sprejetem proračunu. To je predvsem posledica napovedi kar 570 milijonov evrov višjih davčnih prihodkov ter tudi povečanja nedavčnih prihodkov in sredstev prejetih iz evropskega proračuna. Hkrati se tudi povečujejo odhodki na 18,8 milijarde evrov, kar je tudi za 6 odstotkov oziroma za 1,1 milijarde evrov.

Povečanje izhaja iz več razlogov: kot prvo gre za sprejete obveznosti, ki so bile sprejete po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu, tukaj gre za izpostaviti zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev v tujini in tako naprej. Torej gre za obveznosti, ki niso bile predvidene v spremembah proračuna in jih je potrebno za to vključiti v rebalans. Kot drugi razlog je za vključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, ker se po koncu, ker po koncu leta 2026 teh sredstev ne bo več mogoče črpati, je potrebno že letos zagotoviti dodatnih 320 milijonov pravic porabe. Tretji pomemben razlog pa je obrambni izdatki. Sredstva Ministrstva za obrambo se povečujejo za slabih 300 milijonov, skupni obrambni izdatki pa naj bi letos, vključno z namenskimi sredstvi, dosegli že 2 odstotka BDP. Tako bi proračunski primanjkljaj znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enako primanjkljaju, kot je bil predviden lansko leto ob spremembah proračuna.

Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada, število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji so bili tudi združeni z namenom, da bi bila državna uprava bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Na seji matičnega Odbora za finance bo tudi bolj podroben, bolj podrobno predstavljena politika in izhodišča samega načrtovanja prihodkov in odhodkov ter tudi sam pristop k upravljanju javnih financ.

Toliko bi bilo z moje strani. Hvala.