Spoštovani, gospod predsednik. Hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje. Torej, Komisija za državno ureditev je 2. 9. na 66. seji obravnavala predlog zakona. Na komisiji je bilo opozorjeno, da so bile žrtve povzročene tako s strani nacizma, fašizma kot tudi s strani komunizma. In je zato primerno, da imajo svoj spominski dan, poudarjam, spominski dan le praznik. Tudi žrtve torej povojnih pobojev. Mnogi med njimi še vedno torej nimajo svojega groba, obeležja ali prostora, na katerem bi se lahko svojci od njih primerno poslovili ter prihajali na nek prostor, kjer bi lahko žalovali s pokojnimi.

Na komisiji je bilo s strani enega od članov opozorjeno, da si ne smemo delati utvar, da bi se lahko z zakonom rešili problemi, ki jih imamo z zgodovino II. svetovne vojne ter obdobjem po njej in da bi zakoni dokazovali pravo resnico, zato se zdi, da bo diskusija o II. svetovni vojni ter obdobju po njej še naprej ostala odprta kot že zadnjih 30 let. In tako bo vselej dotlej, dokler zgodovine ne bomo prepustili zgodovinarjem. Na komisiji je bila večinsko izražena podpora spominskemu dnevu torej, ki naj bo dan spomina na žrtve nekega obdobja v slovenski zgodovini in opozorilo na dogajanje v naši preteklosti, ki se ne sme nikoli več ponoviti. Komisija predloga zakona ni podprla. Hvala.