Hvala lepa za povabilo in možnost predstavitve zakona.

Lep pozdrav vsem v dvorani!

Zdaj, samo gradivo in vsebino zakona ste prejeli v pisni obliki. Jaz bi želela samo nekaj poudarkov še iz tega predloga in pa nekaj razlogov zakaj smo uporabili možnost zakonodajne iniciative, ki jo Državni svet ima. Sam predlog zakona je bil pripravljen na predlog sindikata zasebnega varovanja in pa sindikata komunale, varovanja in upravljanja z nepremičninami iz razlogov, ki so v utemeljitvi zakona tudi navedeni.

Zdaj, eden glavnih razlogov in motivov za ta predlog zakona je, da bi poklic varnostnika in pa poklic v zasebnem varovanju, da bi jim vrnili ugled, ki so ga v svojih časih imeli. In kljub temu, da si je sindikat prizadeval to tematiko urejati s kolektivnimi pogodbami, praktično od leta 2000 dalje ta vsebina ni več urejena, varnostniki pa so pač prepuščeni tistim minimalnim standardom, standardom, ki jih zagotavlja zakonodaja. Ker gre za dejavnost, ki je povezana z lahko tudi nošenjem orožja, ker gre za dejavnost, kjer se zaposleni srečujejo s pooblastili, ki so lahko včasih podobna pooblastilom policije, smo prepričani, da bi tudi njihov položaj moral biti podoben ali vsaj primerljiv s temi poklici, ki so pa urejeni drugače, govorim o policiji in vojski.

Zdaj v tej dejavnosti zaradi neurejenih razmer prihaja do številnih kršitev, na katere sindikat stalno opozarja. Ena od glavnih takih deviacij so, je delovni čas in pa plačilo za delo. Zelo veliko število varnostnikov še vedno prejema plačilo za delo, ki je v osnovni plači nižje od minimalne plače, in to velikokrat skoraj za polovico.

S tem seveda so povezani tudi, tudi dodatki, ki se obračunavajo od osnovne plače, od višjega zneska. Za izboljšanje razmer v tej dejavnosti je pomembno tudi, da dejavnost opravljajo podjetja, ki redno plačujejo svoje obveznosti. Zato je ena od rešitev, ki jih zakon predvideva, ta, da bi lahko dejavnost zasebnega varovanja opravljala samo podjetja, ki redno plačujejo davke in prispevke ter v določenem obdobju niso bila kaznovana zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje. Ena od stvari, ki se zdi, je bila nekako napačno razumljena v tem predlogu zakona, je pooblastilo združenju delodajalcev za sklepanje kolektivne pogodbe. Predlog zakona ne uvaja obveznost sklepanja kolektivne pogodbe, ampak samo daje pooblastilo zbornici, da kolektivno pogodbo lahko sklepa glede na prostovoljno sklepanje kolektivnih pogodb je to seveda tudi prav. Prav tako je v zakonu določba, ki govori o pogojih za pridobitev službene izkaznice in za varnostnika se predlaga najmanj četrta stopnja izobrazbe. Zdaj gre za enega od poklicev, kjer ugotavljamo, da je izobrazba vedno manj pomembna. Kljub temu, da gre za poklic, ki zahteva tako komunikacijo s strankami kot odgovorno ravnanje na delu, kot poznavanje predpisov. Smo vendarle, kot kaže, prišli do stanja, ko to delo opravljajo ljudje s pomanjkljivo izobrazbo. Morda ni to povsem sindikalna težava, ampak glede na to, da je bil zakon odprt, smo bili mnenja, da je treba ta nivo izobrazbe dvigniti.

Zdaj, kar nekaj pripomb je bilo s strani Zakonodajno-pravne službe. Že kolegi iz sindikata so pripravili nekaj amandmajev, ki tem pripombam sledijo. Mislim, da ne gre za pripombe, ki bi bile težko realizirane v nadaljevanju postopka obravnavanja zakona. Zahvaljujem se tudi vsem trem poslanskim skupinam za povzete amandmaje in jaz si želim v tej razpravi, da naš predlog pač obravnavate kot enega od poskusa, od poskusov izboljšanja položaja delavcev v tej panogi, pa ne samo njihovega. Tudi mi se lahko marsikdaj znajdemo v situaciji, ko imamo opravka s temi ljudmi in mislim, da je prav, da smo tudi kot državljani na nek način lahko mirni in da nam je zagotovljeno pač na drugi strani res profesionalno opravljanje tega poklica. Nenazadnje smo bili priča tudi kakšni situaciji, kjer je ravno pomanjkanje ali pa nepravilno varovanje povzročilo en kup težav.

Tako da hvala za priložnost in prošnja, da se zakon pač dopolni tam, kjer so pomanjkljivosti in da se s postopkom nadaljuje. Hvala.