Ja, hvala lepa za besedo predsednik, lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj, jaz mislim, da moramo pri današnjem predlogu Stranke Levice najprej pogledati dve vprašanji in sicer kot prvo, torej, ali obstajajo težave pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in to mislim, da se vsi strinjamo, da obstajajo težave, ampak drugo, še pomembnejše vprašanje pa je, ali je predlog, ki je torej danes pred nami sprememb zakona te težave dejansko rešuje dovolj celovito. Zdaj, tukaj moram povedati, da je odgovor Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke jasen, da je to ne. Namreč, predlagatelji so prepoznali zgolj enega od problemov, in sicer gre za ljudi, ki so torej po 1. decembru 2025 vstopili v institucionalno varstvo in zaradi dolgotrajnih postopkov odločanja čakajo na uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe in ja, se strinjamo, njihov problem je realen. In dejstvo je na drugi strani, da pa to torej ni edini problem. Ni edini problem s katerim se danes soočamo v okviru izvajanja dolgotrajne oskrbe, in zato moram reči, da se nam tukaj zastavlja eno preprosto vprašanje, in sicer zakaj predlagatelj ta 30-dnevni rok in prednostno obravnava samo ljudi v institucijah, medtem ko vsi ostali drugi upravičenci, ki mimogrede prav tako plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, pa bi še vedno, glede na zakon, ki ste ga v prejšnji koaliciji sprejeli na oceno, torej na oceno, da vstopijo v sistem, čakali tudi nadalje še po več, tri, štiri, pet mesecev, tudi nekateri pol leta. Zdaj, seveda, tukaj se lahko vprašamo, kaj pa tisti, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo na domu, kot je bilo danes izpostavljeno. Največ je bilo pričakovati prav od te vrste dolgotrajne oskrbe. Kaj pa dolgotrajni in administrativno zahtevni postopki na vstopnih točkah pa uporabniki, ki že imajo priznano pravico, pa zaradi razlogov na strani izvajalca ne morejo skleniti osebnostnega načrta? Kaj tisti posamezniki, ki mu zdravstveno oziroma kakšno drugo funkcionalno stanje se bistveno poslabša in potrebujejo hitro ponovno oceno. Kaj pa izvajalci, ki nimajo kadra, da bi priznane pravice tudi dejansko izvajali, pa oskrbovanci družinskega člana, ki ne morejo več zagotavljati oskrbe. Kaj pa vsi ti ljudje? Teh se ta predvidena rešitev dejansko ne tiče. In predvsem, kaj starejšemu človeku pomaga odločba, če pa ne more pridobiti pravice, ki mu je bila s tem, s to odločbo tudi dejansko priznana. Zdaj, na vsa ta vprašanja moram reči, da vaš zakonski popravek ne daje nikakršnih odgovorov. Zdaj še več, mi smo dobro prebrali predlog sprememb zakona in med drugim predlagatelj na drugi strani

obrazložitve svojih razlogov za sprejetje tega zakona sam navaja, da rešuje tudi administrativne zastoje pri odločanju o pravicah. Toda na eni strani je potrebno reči, da teh administrativnih zastojev ne odpravljate. Določate pa samo to, kdo jih lahko preskoči. In s tem pač nekako privilegirate eno skupino, to so tisti, ki pa so v institucionalnem varstvu. Za njih torej predlagate nekoliko drugačen, poenostavljen postopek brez nove ocene, prednostno obravnavo, odločbo najkasneje v 30 dneh. Za vse ostale, ki pa bi lahko bili prav tako uporabniki dolgotrajne oskrbe, vendar za druge vrste storitev pa še vedno ostajajo torej redni roki, na katere bodo mogli čakati več mesecev. Zdaj, če se malo tukaj še dotaknem uradnih podatkov. Konec marca je bilo vloženih 23570 vlog za oceno upravičenosti, rešenih pa zgolj 5476. In nadalje, Umar ugotavlja, da ljudje na oceno upravičenosti čakajo od tri do šest mesecev. Tudi za te ljudi je potrebno najti rešitve in to je sistemski problem. In kot že rečeno, zagotovo je največji problem prav dolgotrajna oskrba na domu.

Zdaj potrebno je tudi povedati, da dolgotrajna oskrba na domu se že izvaja oziroma naj bi se izvajala dobro leto, od 1. julija 2025. In konec marca 2026, je bilo po uradnih evidentiranih podatkih uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu zgolj 275 konec julija pa 489. Torej po več kot letu dni, odkar ta pravica velja po zakonu in bi jo ljudje morali tudi imeti možnost koristiti zgolj 489 uporabnikov. Zdaj mimogrede tudi centri za socialno delo so še junija letos opozarjali na velike zamude pri obravnavanju vlog in izdajanju odločb, zaradi seveda velikega števila vlog in pa predvsem pomanjkljivosti informacijskega sistema. Ki ste ga vi v prejšnjem mandatu, ko ste bili v koaliciji, tako vneto branili in zagovarjali.

Zdaj vaše administrativne zastoje, kot jih imenujete v sami obrazložitvi zakona je seveda potrebno pospešiti. In seveda danes ni vprašanje ali je potrebna hitrost teh postopkov, ker je dejstvo, da je potrebna. Ampak vprašati pa se moramo ali jih bomo pospešili za vse tiste, ki so potrebni dolgotrajne oskrbe ali pa s tem vašim predlogom zakona, torej zgolj za eno privilegirano, po tem vašem predlogu seveda privilegirano skupino? Zdaj nekako je v preteklosti že bilo videno, da se da tudi bolj sistemsko urediti te postopke. Namreč konec lanskega leta je bila sprejeta zakonodaja, kjer so se pospešili postopki glede izvajanja eoskrbe in tak sistemski pristop bi bilo prav, da zagovarjamo tudi v nadaljevanju reševanja. Da ti upravičenci oziroma vsi ti, ki so vložili vlogo za pridobitev pravice, čim hitreje pridejo do svoje odločbe ne samo tisti, ki so danes nameščeni v institucionalno varstvo. In seveda zato posledično ne moremo sprejeti parcialnega zakona, ki ga je pripravilo, ki ga je pripravila stranka Levica. Na drugi strani je pa potrebno tudi povedati, da ministrstvo je že pripravilo bistveno širši paket interventnih ukrepov na tem področju, ki je bil 27. avgusta tudi poslan v usklajevanje in to predlagatelj tega zakona tudi dobro ve, ker je pač tudi javno objavljeno na edemokraciji. Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, torej posega širše na to področje, ker je tako tudi potrebno, da ljudje, ne glede na to, katero vrsto oskrbe bi želeli prejemati, bodo tudi obravnavani hitreje, torej v samo hitrost postopkov in tudi kasneje seveda izvajanje pravic in financiranje izvajalcev

in seveda na tem mestu je to bistvena razlika, ali zajamemo vse ali pa zgolj to skupino, v katero ste vi posegli za to spremembo.

Pa mogoče samo še za na konec malo, da si osvežimo vendarle spomin, zakaj danes namreč ne moremo mimo tudi politične odgovornosti za stanje, ki ga je potrebno rešiti na področju dolgotrajne oskrbe. Namreč dejstvo je, da ta opozorila niso nova. Na problem pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe smo v Slovenski demokratski stranki vseskozi opozarjali v prejšnjem mandatu in odziv takratnega pristojnega ministra Simona Maljevca je bil zelo zanimiv.

Zdaj, 30. septembra 2025 je kritike glede delovanja dolgotrajne oskrbe takratni, torej sedaj že bivši minister označil za dobesedno citiram: "moderni mit politične in korporativne opozicije." Konec citata. Dejal je, dolgotrajna oskrba živi in potem na vsa kasnejša opozorila dalje, da je potrebno pospešiti vzpostavljanje tega sistema zatrdil, jaz berem citate bivšega ministra, "Ne strinjam se, naša težava sploh niso domnevni meseci, dva ali tri zamude." In potem samo malce kasneje, 9. oktobra še lansko leto, minister javnosti sporoča, citiram: "Dolgotrajna oskrba ni obljuba, ampak je dejstvo. Očitno živi."

Zdaj, danes, ne, se pa moramo vprašati nekaj drugega. Zdaj, če potem stranka Levica, ki danes predlaga to spremembo zakona in iz te stranke je bivši minister na tem področju, Maljevec, tudi član bil te stranke oziroma je še. Zdaj, če so bila opozorila na zamude septembra lani moderni mit politične opozicije, me zanima, kaj so pa potem danes, ne. Glede na to, da s tem predlogom zakonskih sprememb sami priznavate, da je problem. In če je bila dolgotrajna oskrba oktobra lani že dejstvo, zakaj potem danes, skoraj leto pozneje, z vaše strani pridete s tem zakonom, ki še pa nadalje potem določa parcialne rešitve v tem sistemu, ki bi se moral sistemsko vzpostaviti.

In da ne boste napačno razumeli, zdaj jaz ne govorim tega zato, da bi ugotavljali, kdo je imel pred enim, dvema letoma prav. Zaradi tega, ker to je pač pokazala sedaj praksa tega sistema, ki ste ga vzpostavili, ampak govorim zato, ker problemov dejansko ne moremo reševati oziroma najprej razglasiti za politični mit, potem pa nekaj mesecev kasneje pa reševati ta problem, ki se tiče najranljivejših skupin s takšnimi parcialnimi rešitvami.

Zdaj, vsekakor v naši poslanski skupini menimo, da potrebujemo sistem, torej, ki bo deloval od vloge posameznika, ko se torej vloži do odločbe in tudi kasneje od odločbe do dejanske izvajanja storitve, zato seveda tega predloga zakona ne bomo podprli. Še enkrat, ne zato, ker ne bi bil problem na tem področju, ampak predvsem zato, ker problem obstaja in je bistveno večji od tega, kot ga vi danes rešujete s tem predlogom. Tako da na drugi strani širše rešitve s strani ministrstva so pripravljene in verjamem, da bo takrat pa tudi širši konsenz glede na to, da danes priznavate, da je problem na tem področju, da jih tudi podpremo. Hvala.