Hvala lepa gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci.

Novela zakona je bila pripravljena izključno zaradi uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča. Namreč, zakon je bil sprejet leta 2006 v osnovi zaradi poenostavitve postopkov uveljavljanja odškodnine za osebe, ki so bile pri delu izpostavljene azbestu, jim je bila ugotovljena poklicna bolezen. V letu 2009 je novela tega zakona omogočila, da tudi dediči upravičenca lahko nadaljujejo s postopkom priznavanja odškodnine. S tem, da je potem Ustavno sodišče ugotovilo v nekem trenutku, da pač vsi udeleženci v tem postopku niso enakopravno obravnavani, namreč, ugotovili so neskladje v smislu enakosti pred zakonom, ker je novela različno obravnavala dediče oškodovancev, ki so v bistveno enakem položaju za to. To razlikovanje ni bilo razumno in iz narave stvari ni bilo logično izhajajoče. Skratka, iz vidika načela enakosti namreč ni dopustno, da bi se dediči oškodovancev razlikovali glede na trajanje uradnega postopka. Namreč, pogoj za vstop dedičev v postopek sta bila kumulativna in sicer, da je upravičenec že za časa življenja vložil vlogo za odškodnino pri medresorski komisiji, in da je pridobil mnenje o verifikaciji bolezni zaradi azbesta. Skratka, mi smo zato predlagali spremembo drugega odstavka 5. člena na način, da bodo lahko tudi dediči upravičenca sami začeli postopek pred medresorsko komisijo, če je bilo za upravičenca izdano mnenje o verifikaciji bolezni, zaradi izpostavljenosti azbestu. Kolikor jaz vem, je Zakonodajno-pravna služba podala tudi ugovor in je bilo potrebno amandmirati naš predlog, ki smo ga vložili zato, da bi lahko upravičenec kot dedič lahko nadaljeval postopek v primeru, ko je že bilo izdano mnenje o verifikaciji bolezni.

Tako da toliko z naše strani, bomo pa še dodatno potem pojasnili, če bo kakšno vprašanje.