Spoštovane, spoštovani. Hvala za besedo in tudi dodatno vladno obrazložitev, pa tudi obrazložitev Zakonodajno-pravne službe, ki je tako kot moj kolega predhodnik povedal, da je nekoliko drugačno. Pa samega postopka hitrih usklajevanj ali pa fiktivno prikazanih usklajevanj, ki so potekala na samem odboru, se jih ne bom več dotikala. Nekoliko konkretneje se bom dotaknila člena, ki dejansko ga izpostavljamo in posega v najbolj osnovno pravilo zasebnega prava, ki ga konstelacija trenutne koalicije zasebno pravo razume drugače kot v preteklem mandatu. Ko so bili v opoziciji, pa smo tudi v teh dneh govorili o diagnozah v Državnem zboru. Pa verjamem, da očitno jih je kar nekaj glede pozabljivosti oziroma menjave samih stališč. In sicer, zasebno pravo pravi, da mora biti država, kadar nastopa kot lastnica oziroma družbenica v enakem položaju kot drugi lastniki. In danes s tovrstno ureditvijo in z vladno novelo 554. člena vlada naknadno utemeljuje predvsem s težavami, ki naj bi se pojavljale v družbah v državni lasti. Največji problem pa je, še enkrat poudarjam, ko je bil čas, Vlada tega ni naredila, je pa skušala spremembo doseči nekoliko potuhnjeno, hitro, s samimi lažmi in sprenevedanjem. In čeprav se je tokrat malo bolj potrudila se pa nadaljuje s sprenevedanjem.

554. člen Zakona o gospodarskih družbah ni namenjen temu, da bi reševal vprašanja samega obvladovanja družb. In tu vidimo največjo težavo. Ni namenjen temu, da se koncentrira lastništvo ali pa varovanje položaja posameznika, posameznega družbenika. In pri preprostih vzajemnih udeležbah je njegov temeljni namen varstvo upnikov, poudarjam varstvo upnikov, pred razvodenitvijo kapitala same družbe. In za vprašanje obvladovanja in varstva manjšinskih družbenikov imamo druga pravila korporacijskega oziroma koncertnega prava. In zato je zame in tudi za poslansko skupino posebej problematično, ko Vlada kot argument za poseg uporablja varovanja države kot lastnice. Država v zasebno pravnem razmerju ne more, nikakor ne more imeti privilegiranega položaja samo zato, ker je država. In če zakon enemu družbeniku omogoči večji vpliv, drugemu pa zaradi zakonskega mirovanja glasovalnih pravic del tega vpliva odvzame, morajo za to obstajati zelo jasni, stvarni in ustavno, ponavljam ustavno, to je naša, naše države biblija, vzdržne razloge. In tukaj jih sama ne vidim. Ravno nasprotno, takšna ureditev lahko pomeni nesorazmeren poseg v zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo ter je sporna z vidika enakosti pred zakonom in načela sorazmernosti. Vlada pa s svojo argumentacijo, ki smo jo danes ponovno slišali, razkriva, da je eden od namenov spremembe ni abstraktno urejanje korporacijskega prava, ampak konkretno spreminjanje razmerja moči med posameznimi, posameznimi družbeniki. In če se to počne za to, da bi se okrepil položaj države na račun zasebnih lastnikov, je to še toliko bolj problematično. In Vlada trdi, da začasno zadržanje ni potrebno, ker naj posledice izvajanja nove ureditve ne bi bile nepopravljive. In ponovno se sama s tem stališčem in obrazložitvijo Vlade ne bi strinjala. Že na prvi skupščini po začetku uporabe novega pravila bi se lahko glasovalo z drugačnim razmerjem glasovalnih pravic. Zato obrazložitev Vlade, da ne bi vplivalo zadržanje sámo na posledice izvajanja, absolutno ne drži in nekdo, ki je svoj poslovni delež kupil skupaj z določenim obsegom upravljavskih pravic, bi čez noč izgubil del svojega dejanskega vpliva v družbi. In potem se začnejo sprejemati odločitve, lahko se zamenjajo člani organov vodenja ali nadzora, lahko se odloča o delitvi dobička, lahko se povečuje tudi osnovni kapital, lahko vstopijo tudi novi družbeniki. In bom ponovila, če bi zaradi spremenjenega razmerja glasov prišlo do povečanja kapitala in vstopa novega družbenika, njegove dobroverno pridobljene pravice pozneje ne bi bilo, bi pozneje, ne bi preprosto izginile, in to samo zato, ker bi ustavno sodišče čez nekaj mesecev ali let ugotovilo, da je bila zakonska ureditev protiustavna. Korporacijska razmerja bi bila medtem že trajno spremenjena. In to je osnovni namen spremembe člena zakona. Ponovno hitro, potuhnjeno, brez strokovne razprave, ampak tega smo v zadnjih mesecih precej vajeni. In posebej občutljivo je to pri družbah z omejeno odgovornostjo, kjer so odnosi med družbeniki pogosto zgrajeni na dogovorjenih, dogovorjenih kvalificiranih večinah in soglasjih. Če enemu od družbenikov z zakonom odvzameš del glasovalnih pravic, lahko povsem spremeniš ravnotežje v gospodarski družbi. Obstaja pa še ena posledica, o kateri se govori premalo, in to je vrednost samega poslovnega deleža. Ko nekdo kupi 30 ali 40 odstotni delež podjetja, ne kupi samo pravice do dela prihodnjega dobička, kupi tudi določen vpliv na odločanje; če mu zakon del tega vpliva odvzame, ni več lastnik enakega ekonomskega paketa, kot ga je kupil, zato lahko že sama omejitev glasovalnih pravic neposredno vpliva na vrednost njegove same naložbe. In Vlada odgovarja, da imajo prizadeti družbeniki na voljo sodno varstvo in da lahko izpodbija sklepe skupščin, toda tudi ta argument je zelo vprašljiv. Skupščinski sklep, sprejet na podlagi novega 554. člena, ne bi bil sprejet v nasprotju z zakonom, ravno nasprotno, sprejet bi bil na podlagi veljavnega zakona. Redno sodišče zato preprosto, ne more preprosto ravnati, kot da zakonske določbe ni in družbeniku kar vrniti glasov, ki mu jih je zakon odvzel. Tako da tudi ta obrazložitev je, me je presenečala glede same resnosti gospodarstva, ki ga poudarja trenutna Vlada in trenutna koalicija, kako je pomembna

zasebna lastnina in sestava gospodarskih družb in kako gospodarstvo krepi in drži našo državo na tako zdravih temeljih in zato je prav za to vprašanje začasnega zadržanja tako zelo pomembno. In če obstaja resen dvom o ustavnosti rešitve in hkrati možnost, da se med čakanjem na odločitev samega Ustavnega sodišča korporacijska razmerja trajno spremenijo. Tako kot sem obrazložila, je bistveno varneje ohraniti prejšnjo ureditev, dokončne odločitve. Sicer upam, da se trenutni vladi in resornemu ministru ne mudi s kakršnimikoli drugimi načrti, da se za to tako hitro sprejema in da je začasno zadržanje nepomembno oziroma za njih morda celo škodljivo. In za takšno ureditev stoji tudi samo ministrstvo, ki ga vodi minister Anže Logar, politik, ki velikokrat in zelo pogosto govori o sami konkurenčnosti, o podjetništvu, zasebni pobudi in razbremenjevanju gospodarstva. In prav zato se mi postavlja vprašanje, kaj te besede pomenijo v trenutku, ko se interesi države kot lastnice znajdejo nasproti interesom zasebnega lastnika? Pa morda naj si vsak sam odgovori in razmisli o tem. In če takrat država dobi poseben zakonski položaj, ki so si ga seveda uredili z novelo in zasebnemu lastniku se omeji glasovalne pravice. Potem imamo precejšen razkorak med govorjenjem o svobodni gospodarski pobudi in dejanskim ravnanjem. Gre pa preprosto za to, ali bomo v Sloveniji ohranili načelo, da država takrat, ko vstopa v zasebno pravna razmerja, poudarjam, zasebno pravno razmerje igra po enakih pravilih kot vsi drugi ali pa bomo začeli pisati pravila tako, da bodo državi kot lastnici dajala prednost pred zasebnim kapitalom? Sama menim, da je druga pot seveda napačna.

Hvala lepa.