Govor

A, zdaj dela. Okej.

Jaz zelo cenim to predstavitev namena, ki nam jo je zdaj podal državni sekretar, ampak na žalost velja, da en pregovor imamo v Sloveniji, da pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. In če so ti nameni res, bi morali biti utemeljeni, če bi dobro utemeljeni, bi bil, bi bila, bi bil ta 17. člen pač sprejeman po enem čisto drugačnem postopku. Ker gre, ker gre za temeljit poseg v Zakon o gospodarskih družbah, se tega ne dela. Tako da nas malo pred sejo odbora, za katero mislimo, da je namenjena samo implementaciji enih evropskih direktiv, vpeljavi evropskih direktiv

v slovenski pravni red, da nas preseneti ta zadeva, za katero v bistvu takrat sploh nismo vedeli, kaj je, ker se enostavno nismo mogli dovolj hitro pripraviti. In mislim, da to ni prava pot za sprejemanje takega zakona, da bi moralo biti neka razprava, nek običajen postopek, ne hiter postopek.

Druga stvar, na katero bi opozoril je tudi to, da je Zakonodajno-pravna služba med sprejemanjem novele po nujnem postopku, kot ste pač celo zadevo speljali, v svojem mnenju izrazila eno povsem drugačno mnenje, kakor smo ga prej slišali. Mislim, da ta zadeva je sporna iz celega kupa razlogov. In jaz bi v bistvu mogoče se omejil samo na te ustavne zadeve. In sicer glasovalna pravica je del lastninske pravice iz 33. člena Ustave in kar lastniku omogoča, da odloča o usodi svoje naložbe. Popoln odvzem te pravice, kot ga predvideva pač ta vaš predlog, je zelo blizu posebni obliki tihe razlastitve. Mislim, lastnina je pa sveta po ustavi. Druga stvar, da novela posega v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena ustave. V pravico, da podjetje vodimo po lastni, ekonomsko utemeljeni presoji. In sporna je z vidika enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ker zakon različno obravnava v bistvu enake položaje. Nekatera podjetja v prestižnem lastništvu obdržijo delne glasovalne pravice, druga jih izgubijo v celoti in tukaj ni nekega kriterija kdo, katero podjetje bo izgubilo glasovalne pravice, katero bo obdržala. Gre pa tudi za poseg v načelo pravne države in zaupanje v pravo iz 2. člena ustave. Ker je bila sprememba uveljavljena nenadoma, brez prehodnega obdobja in brez strokovne razprave. V bistvu ta prave strokovne razprave o tem zakonu oziroma o tem vašem predlogu sploh ni bilo. In druga stvar. Ta ZGD brez te vaše inovacije je bilo kar nekaj časa. In če bi mogoče celo to vašo zadevo pripravili malo bolj temeljito in jo peljali čez normalen postopek se verjetno v teh, ne vem, nekaj mesecih ali pa pol leta nobena posebna škoda ne bo zgodila. In zato mislim, da je ta naš predlog, da ustavno sodišče do končne odločitve zdrži izvajanje tega člena, veliko bolj smiseln kakor to, da potem morajo podjetja uveljavljati za nazaj izredna pravna sredstva, pa izpodbijati sklepe skupščine.

Tako da moj predlog je, da pač ta odbor podpre našo zahtevo, ki smo jo pač podali ustavnemu sodišču.

Hvala lepa.