Hvala lepa, dobro jutro vsem.

Skupina poslancev vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele Zakona o gospodarskih družbah 1-O. Ta spreminja in dopolnjuje 554. člen ZGD-1 in korporacijske pravice v vzajemno povezanih družbah, ki nista v razmerju odvisnosti načeloma omejuje na četrtinski delež. Po ustaljeni ustavno sodni presoji lahko tak manjšinski družbenik v vzajemno povezani družbi zasleduje le premoženjski, ne pa tudi upravljavski vidik korporacijskih pravic. Tega pravila novela ZGD-1 ni spreminjala in za predlagatelja tudi ni sporno. ZGD-1 pozna tudi vzajemno povezane družbe, ki so v razmerju odvisnosti, kjer gre za več kot polovični delež ene družbe v drugi. Pri njih brez izjeme velja pravilo, da se delež, ki ga ima obvladujoča družba v odvisni družbi in obratno, šteje za lasten delež, glede katerega družba ne more uresničevati nobenih korporacijskih pravic. Za predlagatelja sta sporni le dve novi izjemi pri vzajemno povezanih neodvisnih kapitalskih družbah, ki v dveh specifičnih situacijah dodatno omejujeta glasovalno pravico, ki služi uresničevanju upravljavskega vidika korporacijskih pravic družbenikov. Izpodbijani tretji odstavek se nanaša na situacije, ko imata obe vzajemno povezani družbi istega skupnega lastnika z več kot četrtinskim deležem v vsaki družbi, izpodbijani četrti odstavek pa se nanaša na situacije, ko se glasovalna pravica nanaša na odločanje o članih vodenja in nadzora družbe. Predlagatelj zatrjuje, da zakonska sprememba instituta vzajemne udeležbe posega v načelo pravne države, v pravico do zasebne lastnine, do svobodne

gospodarske pobude in do enakosti pred zakonom, zato predlaga njeno razveljavitev. Predlaga tudi začasno zadržanje izpodbijane zakonske določbe, ker naj bi njeno izvajanje povzročilo težko popravljive škodljive posledice za družbenike vzajemno povezanih kapitalskih družb. Predlagatelj še meni, da začasno zadržanje izpodbijane zakonske določbe ne bi imelo nobenih škodljivih posledic. To predstavljeno mnenje odgovarja le na predlog za začasno zadržanje. Mnenje glede vsebinskih navedb predlagateljev pa bo pripravljeno ločene. V zvezi s škodljivimi posledicami, ki naj bi nastale z izvrševanjem domnevno protiustavne ureditve, ki jih zatrjuje predlagatelj Zakonodajno-pravna služba meni, da so slednje v celoti nekonkretizirane, saj ne navajajo niti enega primera, ko bi bila kapitalska družba z izpodbijano ureditvijo prizadeta. Po mnenju ZPS izpodbijana ureditev tudi sicer v ničemer ne posega v premoženjski vidik korporacijskih pravic v kapitalskih družbah. Z namenom preprečevanja zlorab opisanih v zakonodajnem gradivu ureditev namreč onemogoča le izvrševanje glasovalne pravice, zato sploh ne pride do škodljivih posledic na premoženjskem področju družbenikov vzajemno povezanih družb. Praviloma se položaj manjšinskih družbenikov ne bo poslabšal niti iz upravljavskega vidika izvrševanja korporacijskih pravic, saj do poslabšanja njihovega položaja lahko pride le pri zelo specifični lastniški strukturi, ko gre za vzajemno udeležbo z natanko polovičnim deležem in ko poslovna politika ene matične družbe nasprotuje poslovni politiki druge matične družbe. Taka situacija sicer ne omogoča skupne pozitivne kontrole nad vzajemno povezano družbo s strani obeh matičnih družb v smislu oblikovanja njene poslovne politike. Vendar pa omogoča negativno kontrolo ene matične družbe v obliki veta nad poslovno politiko druge matične družbe. Škoda, ki bi družbeniku vzajemno povezane družbe nastala v tej izjemni situaciji tudi ni nepopravljiva, saj je ustavno sodišče že presodilo, da imajo družbeniki ali poslovodstvo v teh primerih na voljo pravno sredstvo izpodbijanja skupščinskih sklepov, v katerih lahko predlagajo tudi njihovo začasno zadržanje.

V zvezi s škodljivimi posledicami, ki bi nastale z zadržanjem izvrševanja izpodbijane zakonske ureditve, pa Zakonodajno-pravna služba meni, da bi slednje nastale predvsem s samim vzajemno povezanim kapitalskim družbam, saj možnost blokade s strani enega družbenika preprečuje sprejemanje skupščinskih odločitev. Škodljive posledice je v teh primerih prepoznal že nemški zakonodajalec, saj je izpostavil tveganje, da bi se poslovodstvo vzajemno povezanih družb lahko izognilo dejanskemu nadzoru svojih lastnikov in bi preprečilo učinkovito uveljavljanje nadzornih mehanizmov. Odpravi teh zlorab je namenjen izpodbijani četrti odstavek 554. člena ZGD-1. Zadržanje izpodbijanega tretjega odstavka 554. člena ZGD-1 bi imelo škodljive posledice tudi za tretjega družbenika, ki bi v obeh vzajemno povezanih družbah pridobil več kot četrtinski delež, še preden bi prišlo do vzajemnega lastništva. Po presoji ustavnega sodišča se namreč njegovi interesi, zaradi večjega lastniškega deleža in večjega obsega korporacijskih pravic, ki mu na podlagi tega pripadajo, bolj prekrivajo z interesi same vzajemno povezane kapitalske družbe, saj deli njeno usodo tako v podjetniškem kot v premoženjskem smislu. Na splošno bi torej zadržanje tretja in četrtega odstavka 554. člena ZGD-1 zakonodajalcu preprečilo zasledovanje legitimnega cilja učinkovitejšega uresničevanja interesov kapitalske družbe, ki je kot pravna oseba samostojni nosilec pravic in obveznosti. Razumni razlogi v javnem interesu za nadaljnje izvrševanje izpodbijane ureditve so tako ohranitev, obstoj

in uspešno poslovanje kapitalskih družb, ki so z gospodarskega vidika najpomembnejša pravna organizacijska oblika gospodarskih družb, zato je zasledovanje navedenih ciljev tudi v interesu gospodarskega sistema kot celote. V vzajemno povezanih družbah, kjer je tretja oseba kapitalska družba v državni lasti, bi bila javna korist zaradi zadržanja izpodbijane ureditve prizadeta tudi zato, ker potencialna možnost blokade poslovanja vzajemno povezanih družb onemogoča gospodarno in učinkovito upravljanje posrednih državnih strateških oziroma pomembnih naložb. Tudi Ustavno sodišče je že presodilo, da zmanjšanje korupcijskih tveganj, večanje vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti upravljanja ter poslovanja in dvig transparentnosti poslovanja z javnim sektorjem pomenijo javno korist, kar vse zasleduje izpodbijana ureditev, zadržanje take ureditve pa bi povzročilo škodo tej javni koristi. Glede na navedeno niso podani razlogi za zadržanje izpodbijane zakonske ureditve. zato se Ustavnemu sodišču predlaga, da predlog za začasno zadržanje zavrne. Hvala lepa.