Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali sodelujoči!

Resolucija o znanstveno raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2020-2030 predstavlja temeljni razvojni okvir za krepitev znanosti, raziskav in inovacij v Sloveniji, ki kot pričakovani razvojni učinek in rezultat izvajanja strategije določa, da se bo Slovenija do leta 2030 razvila v uspešno, na znanju temelječo družbo in se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa EIS. Njeni cilji so zato ambiciozni: učinkovitejše upravljanje sistema, več vlaganj v raziskave in inovacije, boljši karierni razvoj raziskovalk in raziskovalcev, razvoj mednarodno konkurenčne raziskovalne infrastrukture ter okrepljeno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Pomemben del strategije so tudi horizontalni cilji, med njimi odprta znanost, mednarodno sodelovanje, etika in integriteta ter enakost spolov. Vsi cilji so usklajeni z nastajajočim evropskim raziskovalnim prostorom ERA in kot jasno stališče Slovenije pomembno prispevajo tudi k njegovemu razvoju. Za obdobje 2022 do 2024 je bila izvedena evalvacija uresničevanja te strategije. Naročili smo jo na ministrstvu, pristojnem za znanost in inovacije ter ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo. Izvedla pa sta jo Inštitut za ekonomska raziskovanja in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Namen evalvacije je bil presoditi ustreznost, skladnost, učinkovitost in uspešnost izvajanja strategije ter pripraviti priporočila za nadaljnje izboljšave. Pri čemer so se evalvatorji tudi metodološko osredotočili na EIS oziroma evropski inovacijski indeks ter na ključni krovni cilj, ki je, da se Slovenija uvrsti med vodilne inovatorke. Ključna ugotovitev evalvatorjev je, da je končni cilj strategije uvrstitev Slovenije med vodilne inovatorke, ki je bil postavljen zaradi usklajenosti s strategijo razvoja Slovenije zelo ambiciozen in težko dosegljiv, vendar predstavlja jasen mejnik, h kateremu morajo stremeti usklajene politike, ki z različnih zornih kotov vplivajo na doseganje tega rezultata. Slovenija se po podatkih evropskega inovacijskega indeksa za leto 2026 sicer uvršča na 17. mesto med 27 državami članicami EU in ostaja v skupini zmernih inovatork. Dosega 87,2 procenta povprečne inovacijske uspešnosti EU, kar je nekoliko nad povprečjem te skupine držav, ki znaša 86,4 procenta. Od leta 2019 se je rezultat Slovenije izboljšal za 7,4 odstotne točke, vendar počasneje od povprečja EU, ki je v istem obdobju napredovalo za 11,6 odstotne točke. V časovni seriji aktualne izdaje je položaj Slovenije glede na leto 2025 ostal približno nespremenjen. Pri tem je treba poudariti, da primerjava z uvrstitvijo v prejšnji izdaji EIS ni neposredno možna zaradi metodoloških sprememb in posodobitev podatkov. Največje prednosti Slovenije so povezovanje raziskovalnega in gospodarskega sektorja, zlasti javno-zasebne znanstvene soobjave, ki dosega 243,4 odstotka povprečja EU, mednarodne znanstvene soobjave 158,9 procentov ter vključenost prebivalca, prebivalstva v vseživljenjsko učenje s 168,9 procentov povprečja EU. Ključni izzivi ostajajo omejen obseg tveganega kapitala, nižja inovacijska vlaganja podjetij na zaposlenega, pomanjkanje digitalnih kompetenc ter

šibkejši izvoz na znanju in intenzivnih storitev. Za približevanje skupini močnih inovator bodo zato ključni boljši pogoji za financiranje inovativnih podjetij, povečanje zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj, ter hitrejša digitalna preobrazba gospodarstva. Slovenija ima torej dobro raziskovalno osnovo, vendar tega potenciala še ne pretvarja dovolj učinkovito v podjetniške naložbe, zlasti hitro rast inovativnih podjetij in tržne učinke. Evalvatorji so tudi ocenili, da so krovni in horizontalni cilji strategije ustrezno zastavljeni, in da naslavljajo celotno verigo od ustvarjanja pogojev za raziskave do inovacijskih učinkov. Potrdili so tudi notranjo in zunanjo skladnost strategije, zlasti njeno povezanost s Strategijo razvoja Slovenije 2020-2030 in politiko evropskega raziskovalnega prostora na področju učinkovitosti. Evalvacija kaže, da vlaganja v raziskave in razvoj sicer še vedno zaostajajo za načrtovanimi ciljnimi vrednostmi. Javni vložki so se sicer povečali, vendar dinamika ostaja prepočasna, obenem pa je večji delež sredstev še vedno usmerjen v raziskovalni, ne pa v inovacijski del sistema, pri čemer je potrebno z dodatnimi sredstvi podpreti slednje in ne zgolj prerazporeditev obstoječih sredstev. Pri tem je treba poudariti, da se je evalvacija osredotočila na obdobje od leta 2022 do leta 2024. Na področju uspešnosti so ugotovitve precej bolj spodbudne, strategija se pa v večini krovnih ciljev izvaja skladno s pričakovanji, ponekod tudi nad pričakovanji. Še posebej dobro sta bila ocenjena razvoj raziskovalne infrastrukture, ter sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Več izzivov pa ostaja na področju kariernega razvoja raziskovalcev, privabljanja tujih raziskovalcev, razvoja mednarodno konkurenčnih ekip, ter pri oblikovanju ustreznega sistema vrednotenja raziskovalne uspešnosti. Torej v večini primerih, ko je potrebno intenzivno medresorsko sodelovanje za dosego zastavljenih ciljev. Evalvatorji so pripravili tudi vrsto priporočil za izboljšanje izvajanja strategije in za njeno prihodnje načrtovanje. Ta priporočila bomo pri nadaljnjem delu skrbno upoštevali, saj predstavljajo pomembno usmeritev za nadaljnjo krepitev slovenskega raziskovalnega in inovacijskega prostora. Vlada poudarja, da bo še naprej sledila krovnemu cilju, in sicer razvoju Slovenije kot visoko razvite, konkurenčne in socialno odgovorne države temelječe na znanju o inovacijah, pravičnosti in visoki kakovosti življenja. Še naprej bomo sledili ciljem in ukrepom resolucije, hkrati pa bomo še več poudarka namenili tistim ukrepom, pri katerih izvajanje še zaostaja. Eden od ključnih elementov je še naprej zagotavljanje ustreznih finančnih virov. Zakon o znanstvenoraziskovalni, inovacijski dejavnosti določa postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP in cilju bomo sledili. Delali bomo na krepitvi stabilnega, predvidljivega in usklajenega okolja za raziskovalne organizacije, gospodarstvo, ter celoten inovacijski ekosistem, in sicer skozi celotno razvojno verigo, od temeljnih raziskav, razvoja kadrov, krepitve infrastrukture do prenosa znanja v prakso in na trg ob upoštevanju ključnih prioritet, kot so na primer področje digitalizacije, umetne inteligence, razvoja kvantnih tehnologij, spodbujanja naprednih tehnologij, ter krepitve odpornosti ob upoštevanju skladnega regionalnega razvoja.

Hvala.