Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni. Državni svet je predlog zakona o lokacijskem sistemu embalaže pijač obravnaval na 41. redni seji, 1. julija. Na podlagi razprav pristojne Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter zainteresirane Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog zakona ni podprl. Seznanili smo se s pojasnili pristojnih ministrstev ter stališči širokega kroga deležnikov, predstavnikov komunalnega gospodarstva, industrije pijač, trgovine, zaposlenih, občin, gospodarstva in potrošnikov. Njihova stališča so podrobneje predstavljena v pisnem mnenju Državnega sveta, zato jih ne bom ponavljal. Poudarjam pa, da večina sodelujočih deležnikov z izjemo Združenja industrije pijač in Zveze potrošnikov Slovenije, uvedbe predlaganega kavcijskega sistema ne podpira. Ocenjujejo, da Slovenija pri ločenem zbiranju in recikliranju plastenk ter pločevink že dosega pomembne rezultate in se evropskim ciljem za leto 2029 približuje oziroma na nekaterih področjih pa jih že dosega in presega. Državni svet ne dvomi o dobrem namenu predlagateljev. Vsi si želimo manj odpadkov, več recikliranja in doseganje evropskih okoljskih ciljev, toda številna odprta vsebinska, sistemska in izvedena vprašanja kažejo, da predlagana ureditev še ni dovolj strokovno usklajena. To oziroma tu ne gre za zavračanje okoljskih ciljev, temveč opozorilo, da moramo pred uvedbo novega sistema zanesljivo vedeti, kakšne bodo njegove dejanske okoljske, finančne in organizacijske posledice. V pripravo rešitev je treba aktivneje vključiti lokalne skupnosti, saj ravnanje s komunalnimi odpadki neposredno posega v izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb. Predlog zakona bi vplival tudi na zaposlene v trgovini, potrošnike, občine, komunalna podjetja in tudi državni proračun, vendar te posledice niso ustrezno ovrednotene. Razprava o kavcijskem sistemu poteka že več let. Leta 2023 je bilo zaradi pomanjkanja

zanesljivih podatkov težko oceniti učinkovitost obstoječega sistema. Danes pa uradni podatki kažejo, da Slovenija z obstoječim načinom zbiranja embalaže, da se evropskim ciljem približuje in jih nekje tudi dosega. Ti rezultati niso naključni, ampak so posledica več kot 20-letnega razvoja, ločenega zbiranja, vlaganj v infrastrukturo ter sodelovanja in ozaveščenosti prebivalstva. Slovenskega sistema tudi ni mogoče preprosto primerjati s sistemi drugih držav. V številnih evropskih državah ima pomembno vlogo energetska izraba mešanih komunalnih odpadkov, medtem ko naš sistem temelji na ločenem zbiranju, na izvoru, mehansko biološki predobdelavi in nadaljnjem recikliranju. Doseženo je treba ohraniti in obstoječi sistem še izboljšati. Več pozornosti je treba nameniti območjem, kjer zbiranje vrat do vrat še ni v celoti vzpostavljeno, ter učinkovitejšemu nadzoru in individualnem sankcioniranju tistih, ki odpadkov ne ločujejo ali jih odlagajo v naravi.

Državni svet opozarja tudi, da predlagani kavcijski sistem ne zagotavlja doslednega uresničevanja načela razširjene odgovornosti proizvajalca in načela onesnaževalec plača. Del finančnih in organizacijskih bremen bi se prenesel na trgovce, občine, komunalna podjetja in posredno tudi na potrošnike. Namesto da bi jih v celoti prevzeli zavezanci, ki dajejo to embalažo na trg. Pomemben je tudi ekonomski vidik: odpadna embalaža je sekundarna surovina s tržno vrednostjo. Če bi najkakovostnejše frakcije preusmerili v kavcijski sistem, bi to lahko zmanjšalo prihodke izvajalcev javnih služb in ogrozilo ekonomsko vzdržnost obstoječega sistema. Pred odločitvijo za to potrebujemo celovito in neodvisno analizo stroškov, koristi in prihodkov za vse udeležence ter jasno oceno posledic za industrijo pijač, trgovino, občine, komunalna podjetja in tudi same potrošnike.

Predlagana ureditev bi pomenila tudi spremembo ustaljenih navad, dodatne obveznosti pri vračanju in skladiščenju ter zbiranje nestisnjene embalaže. To bi lahko povečalo obseg prevozov in dodatne okoljske obremenitve. Ob sočasnem delovanju obstoječega in kavcijskega sistema bi se lahko zbirni in transportni tokovi podvajali, kar bi povzročilo dodatne stroške. Presoditi je treba tudi higienske in zdravstvene vidike zbiranja vrnjene embalaže v trgovinah.

Državni svet zato ocenjuje, da Slovenija za doseganje okoljskih ciljev v tem trenutku ne potrebuje vzporednega kavcijskega sistema, ampak nadgradnjo in optimizacijo sistema, ki že daje dobre rezultate. Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo skupaj z občinami, komunalnimi podjetji, proizvajalci, trgovci in drugimi deležniki pripravilo učinkovit izvedbeni načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter povečanja deleža ločeno zbrane in reciklirane embalaže. Dokler nimamo zanesljivih odgovorov o okoljskih učinkih, stroških in posledicah za že obstoječi sistem, uvedbe predlagane ureditve ne moremo podpreti. Hvala.