Hvala za besedo.

V sistemu kavcije dobi embalaža vrednost, zaveza EU za 90 procentov reciklaže se bo brez uvedbe kavcijskega sistema zelo težko uveljavila, tako je kavcijski sistem eden izmed najučinkovitejših sistemov, da Slovenija doseže teh 90 procentov. Seveda kavcija ni davek, potrošnik to, potrošnik ta sredstva, ki jih dobi, ki jih mora plačati pri nakupu pijače, dobi nazaj. Pomembno je predvsem to, govorimo, seveda imamo rumene zabojnike. Slovenija je v merilih EU relativno visoko v zbiranju ločenih podatkov. Vendar odpadek v rumenem zabojniku ne moremo enačiti kar z odpadki, ki so izbrani po kavcijskim sistemu. Surovina v takšnem sistemu je seveda

precej bolj predvidljiva, manj je, po domače povedano, zmešana z ostalimi surovinami in posledično je seveda tudi obdelava in reciklaža te embalaže cenejša, energetsko manj potratna. Po drugi strani kavcijski sistem prelaga tudi več odgovornosti na samega proizvajalca, to pomeni, kdor daje na trg večje količine odpadkov, bo zaradi kavcijskega sistema moral optimizirati svojo proizvodnjo in s tem, in s tem bo seveda na sam trg dajal plastenke precej bolj, plastenke in aluminijaste posode precej bolj premišljeno. Kavcijski sistem deluje tudi pri vseh družbenih skupinah. Lahko poudarimo, da tudi smetenja bo bistveno manj zaradi tega interesa bo, da bodo ljudje zbirali te plastenke tudi izven svojih domov, kar je sicer malo žalostna zgodba, a vendar, in embalaža enostavno preveč dragocen odpadek, da bi bil odvisen samo od samoiniciative, samoiniciative ljudi. Skratka, statistično gledano res, da morda kavcijski sistem sam ne prenaša, ne prinaša ne vem kako velikih presežkov, vendar je tisti en dodatni, morda zelo pomemben korak k doseganju cilja reciklaže, tam 90 procentov do leta 2026, toliko z moje strani.

Hvala.