Govor

Hvala. Ozemeljska celovitost v primerjavi z zgodovinskimi težnjami po zgodovinskih ozemljih je ravno to, kar naj bi Evropska unija s svojim nastankom enkrat za vedno preprečila in dala prednost ozemeljski celovitosti in mednarodnemu pravu, ki jo ščiti. In jaz se dobro spomnim besed zunanjega ministra na svoji predstavitvi in sem ga zato tudi javno pohvalil. Rekel je, da se bo zavzemal za mednarodno uveljavitev mednarodnega prava in človekove pravice.

Jaz se opravičujem, ampak to, da si katerakoli država, katerakoli država prisvaja ozemlje druge države, ne more biti zagovarjanje mednarodnega prava. Zato me res zanima, kdo in po katerem postopku je sprejel odločitev, da bo Slovenija zagovarjala prisvajanje tujih ozemelj in blokirala izjavo, ki to obsodi? Zakaj je evropska dimenzija v tem postopku še toliko bolj pomembna? Vsi dobro vemo, da se letos decembra začne uradni pogajalski proces za bodočo evropsko perspektivo. Ta bo zelo težek. Stališča, ki jih je pripravila naša vlada, so bila potrjena v parlamentu in na odboru, na vseh odborih zdaj pričakujemo nova stališča, ampak v taki občutljivi fazi pogajanj z vetom blokirati odločitve vseh ostalih članic toplo odsvetujem, ker sicer bo Evropska komisija zdaj, ko ni več Viktorja Orbana, mogoče disciplino trenirala prav na finančnih sredstvih za Slovenijo. In takrat ne bodo pomagali izgovori, da je to kriva Golobova vlada. Zdaj dajem to opozorilo. Natančno se ve, kaj smo podprli in kaj smo izpogajali s komisijo mi. Če bo prišlo do odstopanj od tega, bo zasluga vaša in predvsem zasluga bo izvajanje interesov Izraela na škodo Slovenije. K temu nič ne pripomore to, kar smo poslušali na Blejskem strateškem forumu, kjer je predsednik Vlade nespametno zavrnil srečanje z Evropsko komisijo in komisarko in hkrati solil pamet zahodnim voditeljem, da jim manjka zdrava pamet. Je zanimiv pogajalski proces, ki je mogoče se lepo sliši, izraelskemu predsedniku vlade, zagotovo pa ne nikomur v Evropi. Res se sprašujem, v čigavem interesu se dajejo take izjave, v čigavem interesu se sprejemajo take odločitve in v čigavem interesu Slovenija v Bruslju glasuje. In žal to ni retorično vprašanje, ampak popolnoma resno vprašanje, ki me zelo skrbi.

In čisto za konec. Enako zgrožen sem bil, ko sem prebral sporočilo predsednika vlade v angleškem jeziku o včerajšnjih mirnih protestnikih tu pred parlamentom. Označil jih je za grožnjo nacionalni varnosti. Ko ljudje protestirajo proti prevarantskemu poslancu Mijiću, ki je škoda, da ga tu ni, ki goljufa svoje delavce, predsednik vlade to razglasi za grožnjo nacionalni varnosti ali se je komu zmešalo? Zakaj je to pomembno? Če ne bi bilo v angleščini, bi to razumel, da je stvar notranje političnih obračunavanj in bi o tem ne govoril danes. To, da je bilo v angleščini, pomeni, da je bila publika, ki ji je bilo to sporočilo, namenjeno izven Slovenije. In če se bo izkazalo, da bo kakšna tretja država, zaradi tega sporočila ukrepala proti slovenskim državljanom že zdaj napovedujem, da bomo sprožili vse pravne mehanizme. Da bomo zaščitili slovenske državljane pred to vladajočo kliko in to ne slovensko vlado.