Hvala lepa za besedo, dobro jutro vsem.

Res je, naša komisija je 1. septembra obravnavala ti dve točki, ki sta tukaj na dnevnem redu, 1 in 2. Tudi mi smo se podrobno seznanili s predstavitvijo predlagatelja, tako da tega ne bi ponavljala, bi pa osvetlila nekaj vidikov, ki jih je izpostavila naša komisija v razpravi.

Izpostavili smo vprašanje vpliva predlaganih ukrepov na področju kibernetske varnosti na univerze, raziskovalne inštitute ter mednarodno znanstveno sodelovanje. Komisijo je zanimala, kako bo mogoče uskladiti zahteve po varovanju podatkov in kibernetske varnosti z načeli odprte znanosti (open science). Ob tem je komisijo zanimalo, s katerimi institucijami in deležniki so bila pri pripravi slovenskih stališč opravljena posvetovanja, zlasti ali so bila v procesu vključena Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Harnes. Predstavnik predlagatelja je pojasnil, da področje, ki ga izpostavlja komisija, v pomembnem delu ureja direktive NIS2, ki univerze izrecno izvzema iz svojega področja uporabe, v Sloveniji pa je bil na področju visokega šolstva kot zavezanec prepoznan Inštitut Jožef Stefan. Poudarjeno je bilo, da je kibernetska varnost izrazito horizontalno področje, zato se pri pripravi stališč poskuša vključiti čim širši krog deležnikov. Predstavnik predlagatelja je tudi pojasnil, da ENISA opravlja številne naloge na področju kibernetske varnosti. Od sprejetja prvega akta o kibernetski varnosti leta 2019 je agencija prejela dodatne naloge Evropske komisije in držav članic, zato revizija pravnega akta med drugim omogoča jasnejšo določitev in prioritizacijo njenih nalog ter ustreznejšo razporeditev potrebnih finančnih in kadrovskih virov. Komisija se je nadalje zanimala za roke za izvajanje zahtev iz direktive NIS2 in morebitne spremembe rokov v okviru novega zakonodajnega okvira. Predlagatelj je pojasnil, da končni roki še niso določeni, saj so predmet nadaljnjih pogajanj. Slovenija si bo prizadevala za smiselne in izvedljive roke, ki bodo omogočili tudi pravočasno izvedbo potrebnih nacionalnih zakonodajnih sprememb in prilagoditev gospodarstva. Zato Slovenija bo zagovarjala ustrezno dolga prehodna obdobja. In po opravljeni razpravi je komisija stališču predlagatelja izrekla soglasno podporo.

In še glede točke 2. Tudi tu se je komisija seznanila s predstavitvijo predlagatelja. V razpravi se je izpostavilo vprašanje razvrstitve zavezancev na bistvene in pomembne subjekte v okviru direktive NIS2. Naša komisija se je zanimala, ali predlagane spremembe na novo določajo bistvene in pomembne sektorje ali predvsem posodabljajo njihov obstoječi seznam. In predstavnik predlagatelja je pojasnil, da v okviru predlaganih ciljno usmerjenih sprememb na tem področju ni predvidenih bistvenih vsebinskih sprememb, temveč gre predvsem za jasnejšo določitev meril glede velikosti podjetij oziroma za omejitev, kdo je vključen med zavezance. Tudi po tej opravljeni razpravi je komisija predlog soglasno podprla.

Hvala lepa.