Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in seveda vsi ostali prisotni na seji. Kot rečeno, je Komisija Državnega sveta obravnavala predlog zakona na 24. izredni seji 7. septembra in se pri tem tudi seznanila s podporo k predlaganim ukrepom s strani Združenja za promet, zbornice, kmetijskih in živilskih podjetij, ki delujeta pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Celotno mnenje ste seveda prejeli z gradivom, zato mi dovolite le nekaj poudarkov. Tudi v razpravi članov komisije je bilo ocenjeno, da bodo predlagane zakonske spremembe imele neposreden učinek na gospodarstvo, kmetijstvo in pa tudi na gospodinjstva, ki čedalje večji delež svojega razpoložljivega dohodka namenjajo za goriva. Podprli smo tudi odločitev predlagatelja, da se uvede tako začasne kot trajne ukrepe na področju trošarin za posamezne vrste goriv. Ob tem se zavedamo, da se zgolj z znižanjem trošarin za gorivo ne bo dalo rešiti vseh težav, s katerimi se trenutno soočajo slovenska podjetja. In pa kmetijska

gospodarstva. Zlasti slednja, se po oceni članov komisije trenutno v resnih težavah, saj je njihov dohodkovni položaj iz leta v leto slabši, opuščanje kmetijske dejavnosti pa je čedalje pogostejša, kar je med drugim posledica pojavov, tudi kot so suša, pozeba, toča in podobno, in pa seveda vzroki vsega tega je, da se na letni ravni zmanjšuje prihodek kmetov vsaj za desetino. Kmetje se soočajo tudi z nižanjem odkupne cene mleka, mesa in pšenice, kar pa se po drugi strani ne odraža v cenah prehranskih izdelkov v trgovinah, ki še vedno rastejo. Ob tem so bila izražena resna opozorila, da prehranska varnost predstavlja tudi pomembno podlago za druge varnosti v državi, zato bi bilo na tem področju treba začeti bolj strateško razmišljati in oblikovati tudi dolgoročne, ne zgolj kratkoročne ukrepe. V nasprotnem primeru so predstavniki kmetovalcev izrazili skrb, da bi se lahko v prihodnje od 10 do 15 procentov slovenskih kmetijskih gospodarstev zaradi draženja vhodnih surovin in omenjenega padca odkupnih cen odločilo, da ne bodo več opravljali svoje dejavnosti. Razprava je tekla tudi o posledicah predlaganih ukrepov na prilive v državni proračun, pri čemer smo člani komisije izrazili pričakovano različna mnenja. Po eni strani je bila izražena skrb, da se ne bi predvidenega prihodkovnega manjka iz naslova dodatnega nižanja trošarin na gorivo nadomeščalo na račun in na škodo prebivalstva, na primer z nižanjem pravic na posameznih področjih, odpovedi posameznih programov, omejevanjem zaposlovanja v javni upravi in podobno. Po drugi strani pa so nekateri od svetnikov izrazili, da bi protiutež in pozitivne učinke za državo in prebivalstvo lahko dosegli ravno z interventnimi ukrepi iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Izražena je bila tudi podpora vsem naporom za zvišanje gospodarske rasti na podlagi različnih ukrepov, saj bo slednje omogočilo državi boljša izhodišča za soočanje s kriznimi razmerami, ki so posledica zunanjih dejavnikov, na katere težko vplivamo. Sprejeli smo tudi pojasnilo predstavnice predlagatelja, da sistem regulacije cen goriv deluje tako da strah, ki smo ga izrazili, da bi se trenutno znižanje trošarin prelila v zvišanje dela marž trgovcev v končni ceni goriva, ni na mestu.

Opozorili smo pa na eno redakcijsko zadevo. In sicer na napovedni stavek priloženega osnutka novele uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, v katerem se ta predlog ta trenutek sklicuje še na veljavni 110. člen Zakona o trošarini, bili pa smo mnenja, da če je uredba seveda pripravljena in je sprejeta po sprejetju zakona, da bi se morali sklicevati na nov 110.a člen predložene zakonske novele.

Za konec še informacija, da je komisija predlog po razpravi zakona soglasno podprla.

Hvala.