Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Na komisiji v Državnem svetu zakon podpiramo. Menimo, da je predlog zakona dober. Začasni interventni ukrepi poleg neposredne pomoči upravičencem in tudi širši gospodarski in socialni učinek ima. S tem se tudi nekako ublaži posledice visokih cen goriv za prevoznike, kmete, gozdarje, ribiče in druge upravičence.

Bi pa mogoče izpostavili par stvari, ki smo jih mogoče še malo bolj predebatirali. Na področju prometa je komisija posebej opozorila na določbo, ki omejuje zviševanje cen prevoznih storitev. Zanimalo je, kako bodo obravnavani prevozniki, ki so po 4. juniju 2026 že zvišali cene svojih storitev, vendar pred uveljavitvijo zakona, nato pa bi zaprosili za pomoč. Pomembno je namreč jasno določiti, kako se bo takšno predhodno zviševanje cen upoštevalo pri presoji upravičenosti do pomoči. Komisija je opozorila tudi na vprašanje nadzora nad izvajanjem te omejitve. Pri številnih prevoznih storitvah se cene oblikujejo na podlagi sprotnih dogovorov in tržnih razmer. Zato je lahko v praksi težko ugotoviti, ali je bilo zvišanje cene posledica višjih stroškov dizelskega goriva ali drugih stroškov poslovanja, na primer cestnin, zavarovanj in drugih stroškov dela. Posebej je izpostavila tudi položaj koncesionarjev, ki opravljajo javni potniški promet. Ti so zaradi sklenjenih koncesijskih pogodb pogosto vezani na vnaprej določene cene in zato višjih stroškov goriva ne morejo enostavno prenesti na naročnika. Komisijo je zato zanimalo, zakaj so izključeni iz pomoči pri nakupu dizelskega goriva, čeprav se soočajo s primerljivimi stroškovnimi pritiski. Na področju kmetijstva je komisija opozorila razmeroma majhen obseg predvidenih sredstev. Konkretno, za ukrepe področja kmetijstva je namenjenih 1,9 milijona evrov, kar predstavlja približno 6 odstotkov vseh predvidenih sredstev ob približno 470000 hektarjih upravičenih površin, pa tukaj niso upoštevana še gozdna površina. Komisija ocenjuje, da je takšen obseg pomoči glede na rast cen goriv in druge težave, s katerimi se sooča kmetijstvo, razmeroma majhen. Ob tem je tudi opozorila, da predlog zakona ne predvideva pomoči pri nakupu pnevmatik za kmetijsko mehanizacijo, čeprav kmetijska gospodarstva, zlasti živinorejska, opravljajo veliko prevozov, povezanih z razvozom gnojevke, prevozom krme in drugimi opravili, pri katerih so pnevmatike pomemben strošek. Komisijo je zanimalo tudi, kako bo pri dodeljevanju pomoči obravnavan nakup goriva na zalogo, saj kmetijska gospodarstva gorivo pogosto kupujejo vnaprej za potrebe intenzivnejših sezonskih opravil. Izpostavljeno je bilo tudi uporaba sredstev centra za podporne družbe Borzen za financiranje predlaganih ukrepov, pri čemer jo je zanimalo, ali je takšna uporaba sredstev, katerih pomemben vir predstavljajo prispevki za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnji z visokim izkoristkom pravno in vsebinsko ustrezna. Zanimalo jo je je tudi, ali je zaradi spremembe oziroma razširitve namena porabe teh sredstev potrebna odobritev Evropske komisije

ter kako bo zagotovljeno nadaljnje financiranje obstoječih in načrtovanih ukrepov za zeleni prehod in trajnostno mobilnost. Komisija je na vsa izpostavljena vprašanja in dileme prejela pojasnila predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo in energetiko ter Ministrstva za kmetijstvo. Ob zaključku bi želel poudariti, da komisija predlagane ukrepe razume predvsem kot kratkoročen odziv na posledice visokih cen goriv, zato meni, da je potrebno tudi širši razmislek o trajnejših in razvojno usmerjenih ukrepih, ki bi dolgoročno okrepili konkurenčnost in odpornost posameznih sektorjev. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti ukrepov in merljivim učinkom porabe javnih sredstev, tako da bi bil učinek vsakega vloženega javnega evra čim večji. Hvala.