Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci, predstavniki ministrstva in vsi ostali cenjeni gostje, dober dan in lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za infrastrukturo in energetiko!

Mednarodni trg nafte je zaradi geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu v veliki negotovosti. Motnje plovbe skozi ožino, skozi katerega poteka približno petina svetovnih naftnih derivatov, vplivajo na evropski trg pogonskih goriv. Slovenija nima lastnih nahajališč nafte, niti rafinerij, zato se na gibanje cen svetovnih trgov ne moremo v okviru tega vplivati. Lahko pa ukrepamo in damo doma in preprečimo, da bi se posledice v celoti prenesle na gospodarstvo in ljudi. Razmere zahtevajo odziv. 1. septembra 2026 je referenčna cena dizelskega goriva znašala 1 evro, en cent na liter, kar je 0,26 centa več od zgodovinske oziroma v skladu s predlogom zakona. pragovne cene goriva, 0 75 cela, nula 75 centa na liter v mesecu juniju. Razkorak torej ni teoretičen, temveč je tukaj in danes ter se vsakodnevno odraža v predvsem višjih stroških. Pomoč po tem zakonu ne bo dodeljevana, bo dodeljevana skladno z dvema instrumentoma, eno je z začasnim okvirjem Evropske unije, ki je veljal že na začetku tega leta oziroma v prvih mesecih in po shemi deminimus.

Ključni ukrepi naslavljajo ne samo splošno uveljavljanje cene goriva, ampak so ciljno usmerjeni, ciljno usmerjeni, merljivi, na osnovi relevantnih, transparentnih podatkov in tudi upravičencev. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom, ki jih bomo skladno z začasnim evropskim okvirom povrnili do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizelskega goriva, potem bo pa višina vezana na razliko med referenčno ceno, to pomeni najnižjo ceno v mesecu juniju in pa trenutno ceno, ki bo na posamezno obdobje vlaganja. Pomoč je namenjena prevoznikom z veljavno licenco ter podjetjem, ki prevoz opravljajo za lastne potrebe, je mogoče uveljavljati za obdobje 4. julija, junija, do 31. decembra 2026, ko preneha, ko se izteče začasni okvir Evropske unije. razen, če bo slučajno Evropska unija zadevo podaljševala, v primeru na stanja na svetovnih trgih.

Drugi ukrep je subvencija za energetsko učinkovitost in varne pnevmatike razreda a ali b za tovorna vozila, priklopna vozila na avtobuse. Subvencija se predlaga v znesku 150 evrov na pnevmatiko. Za ukrep pa je namenjenih cirka pet milijonov evrov, pomoč pa bo dodeljevana v skladu z deminimus pravili, kar je bilo tudi v preteklosti že trikrat izvedeno.

Tretji ukrep je pomoč kmetijstvu, gozdarstvu, čebelarstvu, ribištvu in marikulturi. Upravičencem bomo vrnili del podražitve goriva glede na razliko med referenčno in blagovno ceno ter upoštevaje dejanske aktivnosti oziroma priznane količine glede na normativno porabo na posamezni tip obdelovalne površine oziroma za namene uporabe obdelovalne površine(?). Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so organizirani kot pravne osebe ali espeji, ribiči in osebe, ki opravljajo marikulturo, bodo pomoč prejemali po začasnem okviru in bo znašala do 7(?) odstotkov dodatnih stroškov goriva. Ostali nosilci kmetijskih gospodarstev, družinske kmetije, lastniki gozdov, čebelarji ter izvajalci del s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, pa po shemi deminimus.

Ukrepi se financirajo iz sredstev iz centra za podporo, ki jih opravlja Borzen, ne neposredno iz državnega proračuna. Skupni finančni učinek za šestmesečno obdobje je ocenjen na približno 36 milijonov evrov, od tega slabih 30 milijonov evrov za cestne prevoze in 1,9 milijona za kmetijstvo in pet milijonov za pnevmatike. Ocena temelji na dejanskih lanskih količinah, za katere so prevozniki uveljavljali vračilo trošarine, dejanski strošek pa bo odvisen od števila upravičencev in gibanja cen goriva. Če ne bomo ukrepali, bodo dodatni stroški goriva, ne bodo izginili, prenesli se bodo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu bodo prišli tudi do ljudi, ki jih bodo plačevali. Hkrati bi bili pod največjim pritiskom manjši prevozniki v kmetijstvu

in kmetije, kar lahko vpliva tudi na stabilnost prometne in prehranske oskrbe države. Pri tem gre za poudariti, da gre za časovno omejeno možnost, kajti začasni okvir Evropske komisije za del pomoči velja predvidoma do 31. decembra 2026, zato moramo ukrepati pravočasno oziroma zdaj, da se ta ukrep v okviru ne izteče. S tem zakonom tudi jasno sporočamo, da v času draginje ne bomo stali ob strani, pomagamo tistim, ki so zaradi visokih cen goriv najbolj izpostavljeni in so hkrati ključni za nemoteno prometno in prehransko oskrbo države. Pomoč je torej časovno omejena, ciljno usmerjena in vezana na dejansko aktivnost, kajti ni pavšal, vezan je na realizacijo kilometrov in obdelane kmetijske površine. Naš cilj je zaščita ljudi, gospodarstva, prehranske varnosti ter preprečiti, da bi se višji stroški goriva v celoto prelevili višje cene na državljane in državljanke. Zato vas prosimo za podporo obravnavi po nujnem postopku in za sprejem tega zakona.

Hvala za začetek.