Ja, hvala za besedo.

Najprej čisto na splošno, mogoče bi se tudi pridružil temu, kar je že rekla kolegica, okoli te preglednosti oziroma kaj so dejansko spremembe zdaj v tem rebalansu proti prejšnjim, da bi bilo to malo jasneje predstavljeno. Kot rečeno, seveda ministrstva so se vmes tudi preoblikovala, tako da je mogoče tudi sledljivost malce manjša.

Sigurno krovne ugotovitve, ki jih je podal tudi kolega Klemen, držijo. Tudi generalno drži, da se naenkrat v letošnjem proračunu dejansko, če gledamo skupni znesek, ne, pojavi glede na zelo dober rezultat Slovenije pri zvišanju BPD prvem in drugem četrtletju letošnjega leta in pa pri popravljeni napovedi Umarja do konca leta, se nekako pravzaprav pojavi še dodatno nekje reda velikosti milijarda sredstev, ne, kar sicer sem slišal, da je to baje posledica optimizma, ne. Po mojem mnenju seveda to ni posledica optimizma, ampak je posledica dobrega dela štiriletnega prejšnje vlade. Odražajo se pač tiste posledice, da so določeni ukrepi očitno tudi zelo dobro prijeli, da si potem danes lahko torej privoščimo takšen rebalans, kot ga imamo pred sabo, ne.

Zdaj nekatere postavke so pa malce nenavadne oziroma bi tudi jaz imel kakšno vprašanje. Tudi jaz se recimo sprašujem, zakaj se sredstva za učinkovito rabo energije dejansko razpolavljajo proti prejšnjemu znesku. Se pravi, če to lahko pojasnite, zakaj. Tukaj je treba vedeti, da Slovenija je res dobra na področju učinkovite rabe energije, da dosegamo cilje, ampak verjetno na neki tej premici moramo tudi ostati v naprej, ker pač cilji so v NEPN tudi določeni. Enako velja za spodbujanje obnovljivih virov energije, kjer pa je tudi ena postavka, ki pa se iz 43 milijonov dviguje na 122. In tu bi konkretno vprašal, kaj pa se bo zdaj v teh par mesecih do konca leta še tako drastično spremenilo, da je to spodbujanje OVE se toliko povečalo. Potem zanimalo bi me tudi iz vidika, bom rekel, vemo vsi, da je promet eden od večjih težav v Sloveniji, kar se tiče onesnaževanja, kjer smo v bistvu pri doseganju ciljev pravzaprav najslabši. Najboljši smo pri učinkoviti rabi energije, tudi pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov nismo katastrofalno slabi, smo kar dobri, čeprav seveda z ukrepi je treba to še naprej izboljševati, tako da upam, da v tisti postavki pol za OVE je to zajeto, pri prometu pa vemo, da precej zaostajamo za cilji, torej koliko promet prispeva ali pri onesnaževanju, če hočete, ali pa na drugi strani koliko je recimo obnovljivih virov v bruto končni rabi celotne energije v Sloveniji. In zato me tudi zanima ali načrtujete zdaj naprej tudi še spodbujanje čistih tehnologij v prometu, med katerimi so sigurno tudi električna vozila, kjer ste pač nekako dvignili roke od razpisa

ob tem, da moramo upoštevati, da se je v prvi polovici letošnjega leta dejansko interes za nabavo električnih vozil v Sloveniji izjemno poveča proti prejšnjim letom. Zelo zanimivi so to v bistvu podatki, koliko se je ta interes povečal. Sigurno so k temu nekaj pripomogle tudi subvencije, vendar pa mislim, da bi bilo smiselno, da bi predvideli vseeno v rebalansu tudi sredstva, vsaj toliko, da bi se ta razpis nekako do konca leta še lahko izvajal, da bi lahko tudi tisti državljani, ki so v dobri veri po subvenciji ob nakupu električnega vozila, naročili električni avto in bodo zdaj ta naročila, verjetno jih bo mnogo odpovedalo v primeru, da ne boste uredili te sheme subvencij oziroma tega razpisa, da bo vsaj nekje v, po mojem mnenju bi bilo treba pač tako narediti, da bi v obdobju nekaj mesecev se še uredilo nekaj sredstev za to področje, da bi se ta razpis potem iztekel. Tako da bi tudi tisti, ki so naročili vozila, lahko to izvedli do konca. Pa bi se pač že zdaj opozorilo, da pa ne vem, recimo po novem letu pa res ne bo več, če že tako mislite, da ne bo več, čeprav je to po mojem mnenju tudi napačna odločitev. Res je, da se lahko ta shema podpor tudi spremeni s kakšnimi davčnimi ukrepi, pa to samo malo dvomim, da boste sposobni to do konca leta tudi dejansko narediti.

Potem pa imam še eno vprašanje, ko bi tudi želel konkreten odgovor. Ali ste v proračunu oziroma v tem rebalansu upoštevali tudi tveganja oziroma možnosti, da se energetska kriza v jeseni zaostri. Torej, ne samo s področja tekočih goriv, kjer smo že danes priča enormnim podražitvam in preslabemu ukrepanju trenutne vlade na tem področju. Mogoče bi na tej točki tudi izrazil rahlo razočaranje, da danes ni z nami prisoten resorni minister. Prejšnja štiri leta so zmeraj na koliko, vsaj kolikor se jaz spomnim na predstavitvah proračunskih dokumentov, zdaj zdaj imamo rebalans, potem bomo seveda imeli tudi kasneje proračun za naslednje leto oziroma za dve, so bili vedno prisotni ministri, pa kadarkoli smo imeli kakšno sejo tega odbora, recimo za infrastrukturo, je bila velika kritika, če minister ni prišel. Danes ga ni zdaj ne vem, mogoče je tudi, še vedno se počuti nemočnega, tako kot se je včeraj, ko je razlagal državljanom okrog cen naftnih derivatov. Pa je pozabil na eno postavko v ceni, s katero ste si zaprli manevrski prostor, to je marža. Vse ostalo pa je nemočno.

Torej, če smo lahko v petek sprejeli zakon, da se iz sredstev Borzena, ki so namenjena, ki se zbirajo v bistvu s prispevkom, ki ga plačujemo vsi državljani pri porabi energentov, večih različnih energentov zato, da se spodbuja proizvodnja energije iz obnovljivih virov, če ste lahko tam vzeli 36 milijonov, bi lahko vzeli še tudi nekaj milijonov za to, da bi se razpis za električna vozila do konca leta vsaj nekako normalno iznihal. Pa potem recimo, da se pričakuje od vas, da boste potem recimo predlagali boljši sistem, ne, kako boste to naprej spodbujali. Kajti, to seveda potem pripomore tudi pri temu, da bomo na področju prometa lahko dosegali okoljske cilje. Torej, vemo, da tu so možnosti relativno omejene. Imamo biokomponento, kjer ste sicer tudi dvignili naftnim trgovcem, dvig tega stroška za biokomponento. S tem ste si tudi malo zaprli manevrski prostor za regulacijo cen tekočih goriv.

Predvsem pa me še zanima zdaj ena stvar, torej, to, kar sem že prej rekel. Tu bi pa res rad konkretno, ali ste predvideli kakšna sredstva, kakšno rezervo v primeru, da se bo energetska kriza v jeseni in v zimski sezoni preselila tudi na druge energente. To pomeni, da se bodo začele, ne vem, povečevati cene električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplote. Ker vemo vsi, da zdaj poleti seveda se dosti pogovarjamo sicer o tekočih gorivih, kjer je trenutno največji, kjer so res enormni skoki cen, ampak treba je tudi malo načrtovati, kaj se bo dogajalo,

ko se bo začela kurilna sezona in potem celotno zimsko sezono, ko vemo, da je seveda poraba energije dosti večja, kot pa poleti, in bi tudi nekako bilo treba biti pripravljen na to. Tako da tu, če ste pač predvidevali kakšno rezervo, da boste lahko potem ukrepali, verjetno bo tudi slej ko prej poleg državljanov, ki smo že itak zdaj prizadeti pri cenah tekočih goriv, pa če bomo potem še s kakšnimi višjimi cenami drugih energentov. Verjetno ste zasledili, da pred nekaj dnevi je cena zemeljskega plina na romskih borzah dosegla iste rekorde, kot so bili leta 2022. Po letu 2022 vemo, kakšno energetsko krizo smo imeli v zimi 2022, 2023, in tukaj jaz mislim, da bi morala biti vaša aktivnost zelo močna, da boste pripravljeni potem, ko bodo te zadeve prišle dejansko na mizo, ker mislim, da so skorajda kar precej neizogibne v pač, po moje v tej sezoni iz letos na drugo leto. Toliko za enkrat, no, saj sem kar nekaj vprašanj podal.

Hvala.

Predsednik Aleš Hojs: Hvala. Preden dam besedo za odgovore, še gospod Uranič rekel, da ima kratko. Izvolite še vi, gospod Uranič.