Hvala lepa.

Pozdravljeni lepo vsi!

Zdaj, ko sem jaz si pogledal ta rebalans za področje infrastrukture in energetike je ključna ugotovitev, da se politika 13. promet, prometna infrastruktura z rebalansom poveča za 24,4 milijona, to je 2,2 odstotka celotnega povečanja odhodkov. Za primerjavo, Ministrstvo za obrambo pa prejme 296 milijonov dodatnih sredstev. Torej 12-krat več kot celotna prometna politika. Ampak ni bistven skupni znesek, temveč premik znotraj njega. Gre za vlaganja v ceste, torej vlaganje v ceste in železnice se znižuje za približno 60 milijonov, tekoče vzdrževanje, uprava, nadomestila pa se povečujejo. Torej, če rečem z enim stavkom, denar se seli iz gradbišč na krpanje. Štiri ključne ugotovitve ali pa štiri kritične točke: eno je investicijsko vzdrževanje, torej se seli v tekoče. Znižanje investicijskega vzdrževanja za 26,6 milijonov je skoraj enako, kot je povečanje tekočega vzdrževanja za 24,5. Torej gre za odloženo obnovo ceste, ki se jih namesto obnove krpa, kar bo seveda čez tri leta, potem, ko jih bo pa potrebno obnoviti dražje. Podobno je pri železnicah, kjer investicijska dejavnost pade za 21 milijonov pa pol. Odložitev rebalansa pa hkrati navaja, da se povečujejo nadomestila prevoznikom na javni železniški infrastrukturi zaradi vzdrževalno investicijskih del. Torej, Vlada bo več plačevala za motnje in manj za dela, ki bi te motnje odpravila.

Druga kritična točka je energetska učinkovitost je prepolovljena oziroma celo več kot to. Podprogram Učinkovita raba energije se zniža za 64,6 odstotka, celotna energetska politika pa za 18 milijonov oziroma slabih 10 odstotkov. In to je tudi edina politika s področja infrastrukture, ki se v rebalansu absolutno znižuje. Učinkovita raba energije je pri tem najcenejši ukrep za znižanje računov gospodinjstev in za izpolnjevanje energetskih ciljev.

Tretjič, Direkcija za infrastrukturo izgublja 26 milijonov evrov. Ta finančni načrt DRSI se znižuje iz 886 na 860 milijonov, in to v letu, ko naj bi se izvedla največji obseg del v zgodovini, hkrati pa se celotno ministrstvo sredi leta reorganizira, torej dosedanje Ministrstvo za infrastrukturo se ukinja, ustanavlja Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. In to preurejanje izvajalskih struktur v zadnjem četrtletju leta, ko je potrebno porabiti torej zadnji čas za porabo sredstev NOO je pa po mojem mnenju samo po sebi tveganje za realizacijo.

In še zadnja kritična ugotovitev je leto 2027. Načrt razvojnih programov namreč razkriva, da je več velikih programov, po letu 2026 tako rekoč izgine.

Skupina upravljanja prometne politike pade iz 386 milijonov v letu 2026 na 48 milijonov v letu 2027, torej 88 odstotkov manj. Nova železniška povezava Divača Koper pade iz 272 na 15 milijonov, razvoj energetskih sistemov pade s 114 milijonov na nič. Rebalans teh prepadov ne pojasnjuje in ne predlaga nobenega nacionalnega vira, ki bi jih nadomestil, ko se evropska sredstva iztečejo.

Zdaj, to so moje štiri osnovne ugotovitve, zdaj gremo pa na vprašanja. Torej, investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest se znižuje za 26,6 milijona. Kateri konkretni odseki in projekti se zaradi tega prestavljajo ali ustavljajo in za kakšen čas, koliko mesecev?

Drugo vprašanje je, da investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi se znižuje za 21,5 milijona. Konkretno, ali to vpliva na terminske plane nadgradnje proge Ljubljana Divača, ljubljanskega železniškega vozlišča in programa gradnje postaj in postajališč? In če je da, za koliko?

Tretje vprašanje. Tekoče vzdrževanje državnih cest se povečuje za 24 milijonov in pol oziroma 23 odstotkov. Kaj je vsebinska podlaga za takšen skok znotraj enega leta? Ali je šlo za podcenjeno načrtovanje ali za nove potrebe, ugotovljene med letom?

Četrto vprašanje. Obrazložitev navaja povečanje nadomestil prevoznikom na javni železniški infrastrukturi zaradi vzdrževalno investicijskih ovir. Koliko znaša to nadomestilo v letu 2026 in kakšna je projekcija za leti 2027 in 2028 ob predlagani dinamiki investicij.

Evo, toliko za začetek, prvi paket vprašanj. Hvala lepa.