Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci in cenjeni gostje, lepo pozdravljeni tudi v imenu Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.

V predlogu proračuna za leto, predlogu rebalansa za leto 2026 načrtujemo sredstva v višini 1,5 milijarde evrov. Sredstva za leto 2026 so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višja za 4,8 milijona evrov. Pri tem je potrebno poudariti, da tukaj niso vzeta vsa sredstva, ki so na voljo za investicije v okviru ministrstva. Poleg sredstev ima ministrstvo za financiranje svojih projektov na voljo tudi sredstva podnebnega sklada v višini 91,2 milijona evrov, sredstva sklada za obnovo Slovenije v višini 93,8 milijona evra in sredstva sklada za okrevanje in odpornost v višini 108,5 milijona evrov. Tako ima ministrstvo v predlogu rebalansa proračuna za leto 2026 skupaj s predvidenimi proračunskimi skladi na voljo 1,81 milijarde evrov.

Ministrstvo je v predlogu rebalansa vključilo spremembe, ki so nastale v obdobju od sprejema proračuna za leto 2026, med katerimi so najpomembnejše spremembe glede na sprejeti proračun naslednje. Pokritje stroškov v okviru železniškega prometa. Gre za nadomestilo prevoznikom tovornega prometa, saj je bilo potrebno zaradi vpliva investicij za obratovanje javne železniške infrastrukture dodatnih 22,8 milijona evrov. Poleg tega smo upoštevali tudi pokritje primanjkljaja pri izvajanju obvezne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v višini 50,3 milijona evrov in pa nižja sredstva od načrtovanih v realizaciji vezano na EU projekte. Ministrstvo za leto 2026 ocenjuje nižjo porabo tako EU sredstev kot tudi nižjo porabo pripadajoče slovenske udeležbe glede na sprejeti proračun 2026 predvsem iz treh razlogov: zaradi zamika gradnje EU sofinanciranih delov iz leta 2026 v letu 2027 v sklopu projekta novogradnje železniškega vozlišča Jesenice, to je IP 2021-2027, zaradi revizijskih postopkov pri oddaji javnega naročila zapored nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača (IP 2021-2027) ter zaradi zamikov pri oddaji in potrjevanju zahtevkov za izplačila iz naslova kohezijske politike na področju trajne mobilnosti in modernizacijskega sklada. Na podlagi tega znaša ocena EU sredstev za leto 2026 207 milijonov evrov in povzroča slovenska udeležba v višini 47,7 milijona evrov.

Ključni nameni in projekti financiranja ministrstva v letu 2026 so naslednji. Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Za državno cestno infrastrukturo je v predlogu rebalansa za leto 2000 26 predvidenih 304,9 milijona evrov. Gre za sredstva iz sklada za obnovo Slovenije, sredstva za načrtovanje, za upravljanje in tekoče vzdrževanje cest in investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Investicijsko dejavnost na železniški infrastrukturi. Za investicije v železniško infrastrukturo so načrtovana sredstva v višini 357,5 milijona evrov v letu 2026. Na področju železniške infrastrukture so v izgradnji, gradnji večji projekti, kot so daljinsko vodenje prometa na železniških progah (prva faza), nadgradnja železniške postaje Ljubljana, železniškega vozlišča na Jesenicah, nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača (tretja faza) in gradnjo železniškega nadvoza na Dunajski cesti v Ljubljani. Vezano na vzdrževanje javne železniške infrastrukture in zagotavljanje varnosti v železniškem prometu. Sredstva so namenjena izvajanju ukrepov vzdrževanja železniške infrastrukture za projekte upravljanja javne železniške infrastrukture, ki je obvezna gospodarska javna služba. V okviru ukrepov zagotavljanja varnosti v železniškem prometu so načrtovana sredstva za financiranje obratovanja javne železniške infrastrukture, sredstva za izredne dogodke na javni železniški infrastrukturi, za zavarovalne premije in za odškodnine iz naslova zavarovanja JŽI. Za namen vzdrževanja javne železniške infrastrukture in zagotavljanja varnosti v železniškem prometu so v letu 2026 načrtovanih 158 milijonov evrov. Področje zračnega prometa in letališke infrastrukture ter vodnega prometa. V okviru zračnega prometa in letališke infrastrukture se načrtujejo sredstva za izboljšanje ravni letalske povezljivosti Slovenije za vzpostavitev novih neposrednih letalskih povezav, sredstva za nemoteno obratovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Letališča Portorož, delovanje preiskovalnega organa v letalstvu za delovanje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in za plačilo pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa. katerega namen je znižanje pristojbin na terminalih.

Pomemben delež proračunskih sredstev so namenjena za pripravo in sprejetje državnih prostorskih načrtov za tri mednarodna letališča: Maribor, Ljubljana in Portorož. V okviru vodnega prometa infrastrukture so načrtovana sredstva za nakup nepremičnin v koprskem tovornem pristanišču na koncesijskem območju in območju državnega prostorskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.

Področje trajnostne mobilnosti. V okviru trajnostne mobilnosti se največji delež finančnih sredstev namenja prevozu potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu ter financiranju obvezne javne gospodarske službe za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu.

Proizvodnja energije in razvoj energetskih omrežij. Na podlagi interventnega zakona o prihodnjem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga je bila ustanovljena gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo toplotne za dobavo toplote distributerjem toplote, ki jo izvaja družba Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o. z namenom, da se prepreči nastanek hudih posledic, če bi uporabniki toplotnega sistema ostali brez ogrevanja. Iz proračuna se družbi TEŠ izplačuje nadomestilo, namenjeno pokrivanju upravičenih stroškov, ki jih TEŠ ne uspe pokriti iz prodaje blaga in storitev. Za leto 2026 je izvajanje gospodarske javne službe predvideno izplačilo v višini 131,7 milijona evrov.

To je na kratko. Z mano so pa tudi sodelavke in sodelavci, ki bodo odgovorili na morebitna kasnejša vprašanja. Hvala lepa.