Hvala, spoštovani predsednik za besedo. Lep pozdrav spoštovani kolegi in kolegice. Ko govorimo o najvišjih uradniških položajih v državni upravi, govorimo o položajih, ki pomembno vplivajo na delovanje države. Ti ljudje vodijo ključne organe, sodelujejo pri pripravi predpisov, izvajajo javne politike in odločajo o organizaciji ter delu državne uprave, zato je pomembno, da je sistem njihovega izbora strokoven, učinkovit in odgovoren. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da mora biti pri tem jasno predvsem eno, tisti, ki nosi odgovornost, mora imeti tudi pristojnost za izbiro svojih najtesnejših sodelavcev. Politično odgovornost za delovanje organa in izvajanje politike nosi pristojni funkcionar, zato mora imeti možnost, da med strokovno usposobljenimi kandidati izbere človeka, za katerega meni, da bo skupaj z njim najbolj uresničeval zastavljene cilje. Veljavna ureditev posebnih javnih natečajev je v praksi pokazala določene pomanjkljivosti. Postopki so pogosto zapleteni in dolgotrajni, pri tem pa obstoječa ureditev sama po sebi ni zagotovila niti popolne strokovnosti niti nepolitičnosti postopkov. To so pokazale tudi konkretne izkušnje. Spomnimo se primera imenovanja Senada Jušića za generalnega direktorja policije, pri katerem je upravno sodišče ugotovilo nezakonitost sklepa natečajne komisije.

Ta primer je pokazal, da sama formalna prisotnost uradniškega sveta in posebej natečajnih komisiji še ne pomeni, da je postopek avtomatično strokoven, zakonit in učinkovit. Pri tem se upravičeno postavlja tudi vprašanje politične neodvisnosti uradniškega sveta. Tri člane imenuje predsednik oziroma predsednica Republike Slovenije, štiri pa Vlada Republike Slovenije. Torej je sestava sveta neposredno povezana s političnimi odločitvami, zato je težko trditi, da je sedanji sistem popolnoma nepolitičen. Predlagana novela zakona o javnih uslužbencih zato prinaša drugačen pristop. Predlog ne ukinja strokovnega preverjanja kandidatov. Pogoje za uvrstitev v izbirni postopek bo preverjal center za kadre. Preverjalo se bo, ali je prijava pravočasna, ali je vloga popolna in ali kandidat izpolnjuje zahtevane pogoje, nato bo postopek nadaljevala posebna natečajna komisija, ki jo bo za posamezen primer imenoval predstojnik oziroma pristojni funkcionar. Komisijo bodo sestavljali uradniki iz državne uprave, pri čemer bo eden od članov zaposlen v organu, v katerem bo kandidat opravljal položaj. Komisija bo morala najprej določiti merila in metode preverjanja strokovne usposobljenosti. Med merili bo moralo biti tudi poznavanje pristojnosti in področja dela organov oziroma organizacijske enote, ki jo bo kandidat vodil. To je pomembno, saj za vodenje najvišjih položajev ni dovolj zgolj strokovno znanje. Najvišji uradnik mora biti dober vodja, znati mora voditi ljudi, opravljati spremembe, strateško načrtovati, komunicirati in organizirati delo. Zato predlog predvideva tudi presojo vodstvenih, osebnih sposobnosti in veščin kandidatov. Torej, preverjena bo strokovnost, preverjene bodo vodstvene sposobnosti, preverjeno bo izpolnjevanje formalnih pogojev, šele nato pride do končne izbire. In tukaj pridemo do bistva predlagane spremembe. Med kandidati, ki bodo ocenjeni kot strokovno primerni in bodo opravili tudi presojo o vodstvenih sposobnosti, bo kandata izbral pristojni funkcionar, saj je prav on politično odgovoren za delovanje organa. Odgovornost mora biti, mora iti skupaj s pristojnostjo. Če je minister oziroma pristojni funkcionar odgovoren za rezultate dela organa mora imeti tudi možnost, da med strokovno usposobljeni kandidati izbere svoje najtesnejše sodelavce. To ni politizacija strokovne javne uprave. Politizacija bi bila, če bi se strokovne pogoje in preverjanje kandidatov odpravilo. S predlagano novelo zakona pa se ne. Strokovni pogoji ostajajo, preverjanje ostaja, posebna natečajna komisija ostaja. Spreminja pa se le odgovornost za končno izbiro.

Predlog hkrati pomeni tudi manj administrativnih ovir in učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Sedanji sistem namreč prinaša tudi stroške, povezane z delovanjem uradniškega sveta ter izplačilo sejnin članom sveta in natečajnih komisiji. Če lahko strokovno standarde zagotovimo z bolj preprostim, učinkovitim postopkom, je prav, da tudi to storimo, zato ukinitev uradniškega sveta razumemo kot posledico nove ureditve, njegove dosedanje naloge pa se bodo izvajale drugače. Odgovornost bo jasneje določena.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zagovarjamo državno upravo, ki je strokovna, učinkovita in odgovorna. Strokovnost zagotavljamo s pogoji, merili, preverjanje kandidatov. Učinkovitost zagotavljamo s poenostavitvijo postopkov. Odgovornost pa zagotavljamo tako, da ima tisti, ki je odgovoren za delovanje organa tudi možnost izbire svojih najtesnejših sodelavcev. Zato menimo, da predlagana novela pomeni korak bolj v smeri bolj odgovorne, učinkovite in nacionalne državne uprave. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zato predlog spremembe Zakona o javnih uslužbencih podprli. Hvala.