Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes ne odločamo o tem, ali smo za ali proti tujcem. Prav tako ne odločamo o tem, ali lahko nekdo, ki živi v Sloveniji, dela in plačuje davke pomembno prispeva naši družbi. Seveda lahko. Danes odločamo o precej bolj temeljnem vprašanju: kdo naj ima pravico odločati o lokalni oblasti v Republiki Sloveniji. Poslanska skupina Resni.ca je eden izmed predlagateljev posvetovalnega referenduma. Ker menimo, da mora pri tako pomembnem vprašanju politične participacije svoje povedati ljudstvo. Najprej pa je potrebno jasno pojasniti pravni položaj. Zakon o lokalnih volitvah je bil že sprejet. Opozicija je zbrala podpise za zakonodajni referendum o tem zakonu. Zakonodajni referendum je po svoji naravi naknadni, zavrnilni referendum. Volivci odločajo o povsem konkretnem vprašanju, ali naj že sprejeti zakon začne veljati ali ne? Če so izpolnjeni ustavni pogoji za njegovo zavrnitev, zakon ne začne veljati. Naš predlog pa je drugačen. Koalicija skupaj s Poslansko skupino Resni.ca predlaga posvetovalni referendum. Pri njem ljudje ne sprašujemo samo, ali podpirajo ali zavračajo posamezen že sprejet zakon. Sprašujemo jih o širšem načelnem vprašanju, kako naj bo področje volilne pravice tujcev urejeno v prihodnje? To razlikovanje je bistveno. Zakonodajni referendum govori o usodi konkretnega zakona. Posvetovalni referendum pa daje državnemu zboru odgovor, kakšno zakonodajno rešitev želijo državljani. Za tak referendum imamo jasno pravno podlago. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Volilna zakonodaja nedvomno sodi v pristojnost državnega zbora. Prav tako je vprašanje, kdo sme odločati na lokalnih volitvah nedvomno vprašanje širšega pomena. Državni zbor lahko zakonodajo na tem področju tudi v prihodnje spremeni ali dopolni, zato je povsem legitimno, da pred svojo prihodnjo zakonodajno odločitvijo ljudi vpraša, kakšno ureditev želijo. Posvetovalni referendum za to ni nek obvod zakonodajnega referenduma, ne odloča o istem pravnem vprašanju in nima enakega pravnega učinka. Je samostojen institut neposredne demokracije.

In zdaj k sami vsebini. Danes imajo na lokalnih volitvah volilno pravico tudi določeni tujci. Pri tem moramo jasno razlikovati med državljani drugih držav članic Evropske unije in državljani tretjih držav. Državljanom Evropske unije pravico sodelovati na lokalnih volitvah v državi njihovega prebivanja zagotavlja evropsko pravo. Pri državljanih tretjih držav takšne splošne evropske obveznosti ni. Slovenija ima torej pri tem vprašanju prostor, da svojo ureditev oblikuje sama in zato menimo, da je prav, da ljudi vprašamo, ali naj imajo pravico odločati o lokalni oblasti tudi državljani tretjih držav, ki nimajo slovenskega ali drugega državljanstva Evropske unije? To vprašanje ni naperjeno proti tujcem. Človek lahko v Sloveniji živi desetletja, tukaj dela, plačuje davke, ima družino

in je spoštovan član lokalne skupnosti. Toda kljub temu moramo priznati eno preprosto dejstvo. Stalno prebivališče ni isto kot državljanstvo. Državljanstvo predstavlja trajno pravno vest posameznika z državo ter celoten sklop pravic in obveznosti. Med najpomembnejšimi političnimi pravicami je pravica odločati, kdo bo izvrševal oblast. Na lokalnih volitvah ne odločamo samo o tem, kdo bo župan. Odločamo o občinskem svetu, proračunu, občinskem premoženju, prostorskem razvoju, cestah, vrtcih, šolah in številnih drugih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Zato politična volilna pravica ni samo administrativna posledica prijavljenega stalnega prebivališča. Gre za eno najpomembnejših demokratičnih pravic. Pomembno je tudi vprašanje vzajemnosti. Slovenski državljan, ki se preseli v številne države zunaj Evropske unije zgolj s stalnim prebivališčem, tam ne pridobi avtomatično pravice odločati na njihovih lokalnih volitvah. Zato je legitimno vprašanje, ali mora Slovenija državljanom tretjih držav zagotavljati politično pravico, ki je naši državljani v njihovih državah pogosto nimajo. Obstaja pa še en praktičen vidik. Slovenija ima veliko majhnih občin, v nekaterih lahko o izvolitvi župana ali v enem mandatu v občinskem svetu odloči le nekaj deset glasov. Zato mora biti volilna zakonodaja še posebej premišljena in mora preprečevati možnost, da bi se volilno telo pred posameznimi volitvami umetno spreminjalo z organiziranimi prijavami prebivališč ali drugimi postopki, katerih namen bi bil vplivati na sam volilni rezultat. Ne trdimo, da je vsak tujec del takšne zlorabe, daleč od tega. Toda zakonodaje ne pišemo samo za primere, ko vsi ravnajo pravilno. Pišemo jo tudi za to, da preprečujemo možnosti zlorab. Zato je naš predlog preprost in demokratičen, naj državljani sami povedo, kakšno ureditev želijo. Ne želimo, da o tem vprašanju odloči samo koalicija, opozicija ali katerakoli posamezna stranka. Želimo, da odgovor poda ljudstvo, zato tudi ni treba ustvarjati umetnega konflikta med zakonodajnim referendumom opozicije in posvetovalnim referendumom, ki ga predlagamo mi. Gre za dva različna pravna instituta z različnim namenom, eden odloča o že sprejetem zakonu, drugi daje odgovor kako naj bo področje urejeno v prihodnje. In prav pri vprašanju, kdo ima pravico odločati o oblasti, se nam zdi prav, da vprašamo tiste, iz katerih oblast po Ustavi Republike Slovenije tudi izhaja, ljudi. Zato v Poslanski skupini Resni.ca predlagamo podporo odloku o razpisu posvetovalnega referenduma. Naj o tem vprašanju jasno, neposredno in demokratično odločijo državljanke in državljani Republike Slovenije, ker referendum ni strah pred demokracijo, referendum je demokracija v njeni najbolj neposredni obliki. Hvala.