Hvala, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice, lep pozdrav.

Državni zbor Republike Slovenije. Je leta 2002 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, s katerim je bila volilna pravica na lokalnih volitvah razširjena tudi na tujce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, čeprav takšna ureditev ni izhajala iz obveznosti Republike Slovenije, povezanih s pristopanjem k Evropski uniji. Na lokalnih volitvah volivke in volivci odločajo o sestavi občinskih svetov in izvolitvi županov ter v skladu z zakonom in občinskimi akti tudi o sestavi organov ožjih delov lokalnih skupnosti. S tem neposredno vplivajo na politično odločanje o občinskih proračunih, lokalni infrastrukturi, prostorskem razvoju, gospodarskem, socialnih vprašanjih ter številnih drugih zadevah, ki bistveno vplivajo na življenje posameznih lokalnih skupnosti. Državljanstvo predstavlja trajno pravno vez posameznika z državo, iz katere izhajajo posebne pravice in dolžnosti ter pravna in politična pripadnost državi. Ena izmed temeljnih pravic, povezanih z državljanstvom, je pravica sodelovati pri izvrševanju oblasti oziroma pri političnem odločanju. Stalno prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji je drugačen pravni položaj. Tujcem, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, je zagotovljen širok obseg osebnih, ekonomskih, socialnih in drugih pravic, vendar iz samega dejstva,

stalnega prebivanja ne izhaja ustavna zahteva, da jim mora biti priznana tudi volilna pravica. Ustava Republike Slovenije določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo ter da jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Prav tako Ustava določa, da je volilna pravica splošna in enaka ter da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. Hkrati Ustava izrecno dopušča možnost, da zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Iz navedene ustavne določbe izhaja, da volilna pravica tujca ni avtomatično posledica njihovega prebivanja v Republiki Sloveniji, temveč je njeno priznanje predmet odločitve zakonodajalca v okviru ustavnih in mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

Od leta 2002 je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem priznana aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah. Do danes so se migracijske in demografske razmere v Republiki Sloveniji bistveno spremenile. Število tujih državljanov se je povečalo, njihov delež je v posamezni lokalni skupnosti bistveno večji kot ob sprejetju navedene zakonske ureditve. Zaradi teh spremenjenih okoliščin se po več kot dve desetletji upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo pravica do političnega odločanja na lokalni ravni pri državljanih tretjih držav še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo Republike Slovenije oziroma državljanstvo drugih držav Evropske unije, kjer volilna pravica izhaja iz prava Evropske unije. Samo stalno prebivanje ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pridobitve pravice do političnega odločanja o sestavi organov lokalne skupnosti. Obstaja namreč legitimna razlika med pravicami, ki posamezniku pripadajo zaradi njegovega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji in političnimi pravicami, ki so povezane z državljanstvom.

Ker ureditev volilne pravice na lokalnih volitvah sodi v zakonodajno pristojnost Državnega zbora in gre za vprašanje širšega pomena za državljanke in državljane Republike Slovenije, predlagatelji menimo, da je primerno, da se o prihodnji zakonski ureditvi tega vprašanja neposredno izrečejo volivke in volivci. Zato predlagamo, da Državni zbor razpiše posvetovalni referendum z naslednjim referendumskim vprašanjem; Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav?

Dejstvo je, da je Državni zbor, dejstvo, da je Državni zbor 15. junija letošnje leto že sprejel Zakon o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim predvideva odpravo aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, samo po sebi še ne pomeni, da je vprašanje prihodnje zakonske ureditve volilne pravice na lokalnih volitvah dokončno in za prihodnje zakonodajno odločanje izčrpno. Pri presoji pogoja iz 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem lahko Državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju, je treba razlikovati med odločanjem o konkretnem, že sprejetem zakonu in širšim vprašanjem prihodnje zakonske ureditve(?) določenega družbenega razmerja. S sprejetjem posameznega zakona Državni zbor ne izčrpa svoje zakonodajne pristojnosti na področju, ki ga zakon ureja. Zakonsko ureditev lahko v okviru Ustave, prava Evropske unije in drugih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v prihodnje ponovno spremeni, dopolni in nadomesti z drugačno ureditvijo.

Predlagatelji zato menimo, da sprejetje konkretnega zakona junija 2026 in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da Državni zbor v okviru svoje zakonodajne pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivk in volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. Hvala.