Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni ostali prisotni.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma pred nami postavlja vprašanje o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Naj začnem pri temelju današnje razprave. Slovenija je socialna država - vsakemu posamezniku, ki si zaradi objektivnih okoliščin ne more zagotoviti sredstev za preživetje, sistem socialnega varstva zagotavlja učinkovito varnostno mrežo. Ta sistem ima široko družbeno podporo, hkrati pa se odpirajo vprašanja o njegovem delovanju in razmerju med pravicami in odgovornostjo posameznika. Podatki kažejo, da je stanje na slovenskem trgu dela ugodno. Konec julija 2026 je bilo v Sloveniji 43 tisoč 257 brezposelnih, od tega jih je 16 tisoč 741 prejemalo denarno socialno pomoč, kar predstavlja 38,7 odstotka vseh registriranih brezposelnih. Posebej pomembna je njihova struktura. Med prejemniki denarne pomoči, ki so registrirani kot brezposelni, je 61,4 odstotka, to je 10 tisoč 282 državljanov, dolgotrajno brezposelnih. Povprečno trajanje brezposelnosti pri vseh registriranih brezposelnih znaša 19,8 meseca, pri brezposelnih prejemnikih denarne socialne pomoči pa 34,5 meseca. Ti podatki kažejo, da se pri delu prejemnikov socialna, socialna stiska in izključenost s trga dela utrjujeta za daljše obdobje, zato le za ugotavljanje denarnega prejemka pri tej skupini ne more biti edini odgovor države. Razlogi za dolgotrajno brezposelnost so seveda različni, pogosto kompleksni, zato mora biti tudi odgovor države prilagojen posamezniku. Potrebujemo intenzivnejšo individualno obravnavo, učinkovitejšo aktivacijo, jasnejšo usmeritev v večjo socialno vključenost, družbeno odgovornost ter samostojnost. Ob vsem tem pa je vendarle pomembno to, da se razlikuje med posamezniki, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo delati, in tistimi, ki so za delo zmožni. Torej, če zdrav in za dela zmožen človek dolgotrajno prejema socialno pomoč, potem se nam je v sistemu socialnih transferjev nekaj zalomilo. Sistem delovno sposobnih prejemnikov socialne pomoči namreč upravičeno pričakuje vključevanje v programe zaposlovanja, usposabljanja, izobraževanja, socialne aktivacije, javna dela. Vlada ocenjuje, da bi ustrezno organizirana družbeno koristna dela lahko predstavljala enega od ukrepov aktivnega vključevanja delovno sposobnih upravičencev do denarne socialne pomoči. Razumemo jih torej kot obliko dela, ki bi se lahko izvajala v lokalnih skupnostih, javnih zavodih ter humanitarnih, prostovoljnih, kulturnih, športnih in drugih organizacijah, namen pa bi bil večja socialna vključenost, hitrejša vrnitev na trg dela in prispevek k skupni blaginji družbe. Posvetovalni referendum tako lahko razumemo

kot odločanje o načelnem vprašanju, ne o podrobnostih bodoče zakonske ureditve. Konkretne oblike aktivacije ciljne skupine, izjeme, obseg aktivnosti, izvajalci ter morebitne posledice neupravičenega nesodelovanja bodo v primeru, da bo referendum podprt, predmet strokovne razprave in zakonodajnega postopka.

Razprava o predlogu referenduma se umešča tudi v širšo usmeritev Vlade, ki zagotavlja k zagotavljanju pravičnega sistema socialnih transferjev in krepitvi koncepta odgovornega upravičenca. Cilj je pravičnejši in učinkovitejši socialni sistem, takšen, ki ljudem pomaga, ko pomoč potrebujejo, in jih spodbuja k večji samostojnosti, kadar je to mogoče. Cilj je sistem, ki utrjuje zaupanje državljanov v socialno državo in krepi občutek, da so pravice in odgovornosti med seboj povezane. To je tudi smer, v kateri ministrstvo vidi prihodnji razvoj sistema in h kateremu smo zavezani tudi v okviru koalicijskih usmeritev.

Spoštovane poslanke in poslanci! Na ministrstvu spodbujamo uravnoteženo razpravo, ki bo obravnavala ustrezne spodbude na eni strani in legitimna pričakovanja glede aktivnega vključevanja v reševanje lastnega položaja na drugi. Strinjamo se s predlagateljem, da tak pristop prispeva ne le k pravičnejšemu sistemu socialne varnosti, temveč tudi h krepitvi in ohranjanju zaupanja vanj.

Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije podpira predlog za razpis posvetovalnega referenduma, saj le-ta lahko prispeva k širši javni razpravi o razmerju med pravicami in odgovornostmi posameznika v sistemu socialne varnosti ter zagotovi politično in družbeno usmeritev za pripravo nadaljnjih sistemskih rešitev. Prav tako ocenjuje, da gre za družbeno vprašanje, ki pomembno zadeva družbeni dogovor o tem, kakšna naj bo socialna država v prihodnje. Prav tako v njem vidi priložnost za odprto družbeno razpravo o tem, kako socialno državo prilagoditi izzivom prihodnosti ter jo narediti še bolj vključujočo, pravično in vzdržno. Ocenjujemo, da je prav, da se o tem vprašanju neposredno izrečejo tudi državljanke in državljani. Hvala za pozornost.