Sonja Bien KarlovšekHvala za besedo.
Zakonodajno-pravna služba je v mnenju podala tri pripombe z vidika jasnosti, predvsem glede na zadnji odločbi Ustavnega sodišča na temo posvetovalnega referenduma, ki sta bili izdani v letu 2024. Iz njiju izhaja, da je Državni zbor pri oblikovanju referendumskega vprašanja na posvetovalnem referendumu svoboden, pri čemer pa pri presplošno oblikovanem vprašanju tvega nejasnost referendumskega izida. Da bi se lahko ugotovila prava oziroma resnična volja volivcev, je ZPS opozorila, prvič, na nejasnost, kaj pomeni beseda aktivno pri opravljanju družbeno koristnega dela. In v zvezi s tem je opozorila, da je treba preveriti potrebnost te besede. Prav tako je opozorila na to, da je po postavljenem vprašanju pogoj za denarno socialno pomoč aktivno opravljanje družbeno koristnega dela. V obrazložitvi pa, da naj bi se pravica do denarne socialne pomoči z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela le povezala. Glede na pomensko razliko med pojmoma pogoji in povezava je ZPS opozorila, da je denarna socialna pomoč namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, zato bi njeno odvzetje lahko bilo v nasprotju s 50. členom ustave po ustaljeni ustavno sodni presoji v zvezi z denarno socialno pomočjo.
Tretja pripomba se pa nanaša na nejasnost vprašanja v delu, ko naj bi bili v družbeno koristna dela vključeni le tisti, ki nimajo objektivnih ovir za delo. In sicer v razmerju do veljavne ureditve, po kateri je do denarne socialne pomoči upravičena le oseba, ki si materialne varnosti ne more zagotoviti iz objektivnih razlogov. Torej objektivni razlogi, zaradi katerih si kljub delovni sposobnosti ne more sama zagotoviti preživetja. Zaradi tega je ZPS opozorila, da že po veljavni ureditvi zaradi krivdnih razlogov oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči. Ti krivdni razlogi pa pomenijo, da je materialna ogroženost posledica razlogov, na katere oseba lahko vpliva oziroma ki brez utemeljenega razloga zavrača se izogibajo ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oziroma
do drugega načina izboljšanja njenega socialnega položaja. Če bi torej bile s postavljenim vprašanjem zajete tudi osebe, ki so delovno sposobne, nimajo objektivnih ovir za delo in so brezposelne oziroma brez zadostnih sredstev iz razlogov, na katere lahko vplivajo, ni jasno, kako bi bile te osebe sploh lahko prejemniki denarne socialne pomoči po veljavni ureditvi.
Hvala.