Hvala lepa. Jaz sem Aleš Gregorc na Fakulteti za kmetijstvo biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Zdaj, tema je bila predvidena v zvezi s Crpi. Torej nas je, to se pravi, ta razpis, ki je bil objavljen, je bil dobrodošel, smo tudi naredili nekaj prijav. Žal je bilo potlej to preklicano, ta razpis. Jaz bi pa rad poudaril, ker sem tudi vprašal nekaj mojih sodelavcev raziskovalcev, glede našega dela, pa vključenosti v te projekte. Torej Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede strokovnjaki iz naše fakultete so vključeni v različna strokovna področja. Pokrivamo vsa področja, raziskovalna in pa razvojna torej od sadjarstva, vinogradništva, precizne tehnike, čebelarstva in tako naprej, se pravi, različna področja. In zato smo tudi, imamo torej reference in smo se ustrezno tudi vključevali v preteklem obdobju v te projekte CRP. Vendar pa v zadnjem času, v zadnjih letih ugotavljamo, da je do teh projektov zelo težko, bi rekel, po domače rečeno, priti. Zelo težko dobimo projekte. Mi smo v prejšnjem letu, v lanskem letu smo bili še nosilci treh projektov, pri dveh smo bili partnerji. Zdaj v letošnjem letu nismo nosilci v nobenem projektu, pa v šestih projektih smo partnerji. Torej, mi vidimo neko težavo pri tem, ker tudi recimo v zadnjem obdobju, v zadnjih letih niso bila razpisana področja, kot so recimo, ki so res ključna za kmetijstvo za različna področja pa vemo, da so problematična področja torej, sadjarska recimo. Potem, na primer področje žlahtnjenja stročnic za ekološko kmetijstvo, uporaba kvantnih nanotehnologij v kmetijstvu recimo niso bila razpisana. Torej, neka temeljna področja v kmetijstvu niso bila v zadnjem obdobju razpisana in mi tudi nismo uspeli priti v sklop teh Crpov. Pri tem so poudarili moji sodelavci tudi recimo vprašanje

recimo, kjer se izpostavlja tudi vprašanje dobrobiti živali, dela na tem področju. Mi menimo, da je to, da to ni cilj, bi rekli samo, sama dobrobit živali ali pa proučevanje tega, to je večinoma to neko sredstvo, ki ga kmet ali pa tudi drugi uporabljamo, torej dobrobit živali seveda upoštevamo, ampak to je s ciljem res kvalitetne pridelave na posestvu recimo, torej, to ni cilj. In tudi mislimo, da recimo pretirana usmerjenost v to področje ni smiselna v prihodnje. Poleg tega so me sodelavci opozorili, da je za te Crpe pogosto bilo potrebno neko lobistično dogovarjanje. Mi očitno nismo bili toliko mogoče blizu tudi tem središčem odločanja, da nismo prišli, bi rekli v poštev ali pa smo bistveno težje prišli do vodenja teh projektov ali pa vsaj nekaterih projektov. Mogoče še ena stvar, da torej, z našo fakulteto so Crpi, projekti Crpi so dobrodošli, samo so preveč v nekem smislu, ne samo za fakulteto, tudi za kmetijski sektor ugotavljamo, da so preveč odvisni od nekih dogajanj, trenutnih dogajanj nekje recimo političnih ali odločevalskih in tako naprej. Mi bi rabili bolj stabilno recimo podporo, to se pravi, da so neki projekti, stabilnejši, večletni, in da se v okviru teh, v okviru teh lahko razvijamo in pa delujemo na različnih področjih v kmetijstvu, na primer sadjarstvo, vinogradništvo, precizna tehnika in tako naprej. Torej, to bi moral biti tudi v prihodnje cilj, torej CRP, recimo, projekti, kot so CRP, mogoče res v tem smislu niso idealni, ker so preveč, bi rekli volatilni, prevelika odvisnost od trenutnih odločevalcev. Tako da za nas, našo fakulteto, ki smo torej raziskovalna, razvojna inštitucija, za velik del vzhodne Slovenije zelo pomembna inštitucija. Mislim, da bi morali več pozornosti posvečati temu delu. Moram tudi povedati, da pri nas na fakulteti imamo približno 300 študentov vpisanih, in veliko od teh je tudi kmetov, mladih ljudi, ki se šolajo, ki bodo ostali na kmetijah. In s tem ciljem mi tudi potrebujemo, bi rekli, skupaj s kmeti, s kmetijskim sektorjem potrebujemo razvoj nekih dejavnosti in podporo na tem področju, raziskovalnem in razvojnem delu.

Toliko mogoče, hvala lepa.