Hvala lepa za povabilo in za besedo.

Jaz bi začel tako, da pravijo, da je demokratičnost delovanja parlamentov, da se presoja predvsem po tem, kako se v njih počuti opozicija, / nerazumljivo/ njihove pravice in položaj, ki ga določata Ustava in Poslovnik. Če je temu tako, je ocena demokratičnosti našega Državnega zbora v tem in v prejšnjih mandatih precej nizka. Za zdaj kaže, da tudi tokrat ne bo bolje, prej nasprotno, še zlasti, če sklepamo po konkretni zadevi, zaradi katere je sklicana seja te komisije danes. Z nami ni nobenega dvoma, da večina namerno, zavestno negira pravice manjšine, kot izhaja iz Ustave in Poslovnika. Po Ustavi in Poslovniku je manjšina, manjšinska preiskava in to mislim, da je ključno vprašanje pri tej današnji zadevi, pomembna varovalka pred zlorabo oblasti. Ustava jo v 93. členu obravnava kot pomemben vzvod opozicije za nadzor nad izvršilno oblastjo, ko gre za odreditev preiskave, je že v podvinski ustavi, v 97. členu in v vseh osnutkih in predlogih Ustave, enaka formulacija. Ta je približno takšna, da Državni zbor lahko odredi preiskavo, mora pa jo odrediti, če tako zahteva tretjina poslancev. Ta, neobičajna je, ne, ta dikcija, Državni zbor mora nekaj storiti. Tega se Ustava seveda izogiba, ampak v tem primeru je

to podano. In tisto, kar je zanimivo, tukaj imam pred sabo te dokumente od Podvinske Ustave pa do zapisnikov sej Ustavne komisije, to je to, kar je naredil doktor Miro Cerar. In Ustavo v vseh je popolnoma enako besedilo, to je ena zelo redkih zadev, ki jo v enakem besedilu najdemo v Podvinski Ustavi, v sedanji Ustavi in v osnutkih Ustave. Vedno je bila ta formulacija ista. vključno s to besedo, da Državni zbor mora odrediti preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev. Jaz bi rekel, da vsako dejanje, ki preprečuje ali odlaga ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo terja tretjina poslancev, je očitno s to določbo v nasprotju. Naj ponovim, Državni zbor mora odrediti preiskavo, ki jo zahteva tretjina poslancev. Seveda tisto, kar je predsedujoči govoril o samem sklicu izredne seje je pač povezano s tem, ne samo to. Vsa dejanja poslancev, zlasti pa vodstva državnega zbora mora biti usmerjeno v to, da se spoštuje pravica tretjine poslancev, da lahko ustanovijo preiskovalno komisijo. Mislim, da je kratkovidno poigravanje z enotnim glasovanjem koalicije in njenih zaveznikov proti sprejemu dnevnega reda izredne seje. Če stvar ne bi bila resna, bi rekel, da ima aktualna oblast smisel za humor, ko na primer krivdo najprej pripisuje poslancem opozicije, ki se niso udeležili prve izredne seje, da bi naslednjič ponovno enotno glasovala proti dnevnemu redu seje, čeprav so tokrat vsi iz opozicije prišli na sejo. Namen takega ravnanja je težko ugotoviti, kot sem prepričan, da bo odslej, da bo slej ko prej parlamentarna preiskava odrejena in delo komisije omogočeno, izgleda, kot da gre predvsem za zavlačevanje in odlaganje začetka preiskovanja. Na to bi vezal tudi odgovor na vprašanje, katere pravne poti se lahko uporabljajo, da bi uporabljali za to, da Državni zbor mora spoštovati določbo, ki pravi, da mora odrediti preiskavo, da bi za to zahtevali mnenje Ustavnega sodišča, v postopek pred ustavnim sodiščem ali pa šli po kakšni logiki še od začetka do konca vseh sodnih poti, bi bilo smiselno, če bi nekdo to osporaval na vsebinski ravni. Seveda to se lahko osporava tako jasno določbo na ta način, da se Ustava spremeni. Tukaj pa gre opozorilo oblasti, da ustavne spremembe pa ni mogoče doseči brez dvotretjinske večine in brez sodelovanja opozicije.

Drugo, kar bi še opozoril in se mi zdi, da se lahkotno poigravajo z Ustavo, kadar se sklicujejo na ustavno določbo, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila, potem pa vseh 47 glasuje enako proti sprejemu dnevnega reda izredne seje. Mene to bolj spominja na discipliniranje poslancev kot na njihovo svobodno odločitev, da ne bodo spoštovali določbe o obvezni ureditvi parlamentarne preiskave. Poleg tega pri tem ne gre za svobodno voljo, ki jo daje Ustava, pač pa za glasovanje, ki je v direktnem nasprotju s citirano določbo 93. člena Ustave. Če koalicija nekorektno omejuje izvrševanje pravic opozicije, in prav to se dogaja tokrat, po mojem mnenju, lahko računam, da to ne bo prispevalo h korektnosti sodelovanja opozicije pri delu Državnega zbora. In še posebej pri zadevah, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina, ustavne spremembe, spremembe Poslovnika, spremembe volilnega sistema. Ustanavljanje pokrajin in tako dalje, vse to spada pod dvotretjinsko večino vseh ali pa vsaj prisotnih. Poslancev. Za državo in državljane bi bilo bolje in bolj skladno z ustavo, če bi konstruktivno sodelovali, ne da bi se zabavali s kreativnim iskanjem vedno novih procesnih ovir proti z Ustavo določenemu delovanju opozicije. Kreativnost koalicije in opozicije bi veljalo preusmeriti v reševanje težkih gospodarskih in socialnih razmer, ki jih ni ravno malo.

Hvala lepa.