lepo pozdravljeni. Najprej bi se vam vsem zahvalil za udeležbo na današnji seji, v prvi vrsti ste to vabljeni pravni strokovnjaki, hkrati pa seveda tudi poslanke in poslanci in ostali prisotni. Pričenjam 1. nujno sejo Komisije za poslovnik.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije: Aleksander Reberšek, poslanko Jano Jerman bo nadomeščal Lenart Žavbi. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? A, obratno, Lenarta Žavbija Jana Jerman, okej. Potem Jelka Godec. Opravičuje se tudi poslanec Zvonko Černač, opravičuje se magister Karmen Furman, opravičuje se poslanec Vinko Levstek, Janez Olovec. To je pa to, kar se opravičil tiče.

Zdaj sejo bomo začeli. Uvodoma bom dal besedo prisotni pravni stroki, potem bom odprl še razpravo za poslance. V kolikor do glasovanja ne bomo sklepčni, bom sejo na tisti točki prekinil in jo bomo nadaljevali po počitnicah. Preden začnemo sejo, pa bi povedal par uvodnih besed.

Glede na to, da je to prva seja Komisije za poslovnik v novem mandatu, bi želel uvodoma pojasniti, da Komisija za poslovnik na podlagi 37. člena Poslovnika Državnega zbora izvršuje naslednje pristojnosti: obravnava predloge Poslovnika Državnega zbora in predloge Poslovnika o parlamentarni preiskavi ter njunih sprememb in dopolnitev, spremlja uresničevanje Poslovnika Državnega zbora in Poslovnika o parlamentarni preiskavi - tej alineji se bomo posvečali danes, razlaga Poslovnik Državnega zbora in Poslovnik o parlamentarni preiskavi, obravnava pobude za spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora, na pobudo poslancev ali poslank ali delovnih teles komisija daje mnenje o skladnosti drugih aktov Državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki urejajo vprašanja organizacije in dela Državnega zbora in njegovih delovnih teles s poslovnikom, opravlja druge zadeve, določene s Poslovnikom Državnega zbora.

Tako, zdaj pa, če preidemo na današnjo temo in današnjo točko. Sejo sem kot predsednik sklical zaradi zapletov z dvema ustavnima določbama. Prva je določba zapisana v 85. členu Ustave, ki opredeljuje ustavni institut izredne seje Državnega zbora. Ta člen ustave poslankam in poslancem daje pravico do sklica izredne seje Državnega zbora

in Ustava določa, da mora predsednik Državnega zbora izredno sejo sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev Državnega zbora ali predsednik republike. Pod redno, to isto določbo opredeljujejo dalje Poslovnik Državnega zbora v prvem odstavku 58. člena, ki izrecno določa rok, v katerem mora biti ta seja sklicana. Potem tretji odstavek 58. člena, kjer je določeno, kaj mora biti navedeno v zahtevi za sklic izredne seje, se pravi, kateri razlogi, 59. člen Poslovnika Državnega zbora, 64. in pa zraven še 47. in 48..

Vseh ne bom povzemal, ker želim pustiti prostor za razpravo, da ne podam že sam svoje interpretacije, ampak da danes skupaj ugotavljamo, kako stvari stojijo. Drugi institut, kateremu se bomo danes posvečali, je 93. člen Ustave, ki določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena in to mora storiti na zahtevo tretjine poslank in poslancev Državnega zbora. Spet, ta pravica poslank in poslancev do parlamentarne preiskave je naprej opredeljena v Poslovniku o parlamentarni preiskavi, v 1., 3. in 4. členu.

Zdaj, zaplet, ki se nam dogaja zadnje tedne, pa mislim, da vsi prisotni poznate. Predsednik Državnega zbora sejo, kot določa Ustava, sicer skliče, ampak potem ni sprejet dnevni red, kar pomeni, da je pravica do sklica izredne seje izvotljena. Vsebina seje, ki bi se morala zgoditi, pa se zaradi zavrnitve dnevnega reda ne zgodi, pa je parlamentarna preiskava, kjer ima spet tretjina poslank in poslancev pravico zahtevati parlamentarno preiskavo, ampak če je zavrnjen dnevni red, ta ne more biti ustanovljena.

Tako, da tukaj bi bilo moje osnovno in okvirno vprašanje najprej vabljenim gostom, kako vi gledate na konzumacijo teh dveh pravic v Državnem zboru. Ali je to, kar se dogaja, skladno s Poslovnikom in Ustavo? In pa drugo vprašanje, v primeru, da poslanke in poslanci presojamo, da so nam te pravice kršene, ustavne pravice, kako do teh pravic priti. Katera pravna pot bi bila najustreznejša? Evo, to so uvodna vprašanja.

Besedo bi dal gostom, najprej, kot rečeno, predlagam, da svojo razpravo poskušate strniti nekje v vsak v okvir 10 minut. Bi se želel kdo prvi javiti k razpravi ali gremo...?

Evo, doktor Ribičič, izvolite.