Hvala, podpredsednik.

V Poslanski skupini Svoboda bomo podprli razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, saj spoštujemo voljo več kot 44 tisoč volivk in volivcev, ki so zbirali podpise za njegovo izvedbo. Pravica do zakonodajnega referenduma je ustavna pravica, ki jo je Državni zbor dolžan izvršiti, zato pozdravljamo odločitev koalicije in Resnice, da bodo tokrat ravnali skladno z Ustavo oziroma da bodo omogočili izvrševanje pravice iz 3. in 44. člena Ustave - na žalost to ni več samoumevno.

Danes Državni zbor odloča o odloku za razpis referenduma, ki za dan razpisa referenduma določa 1. september

2026, za dan glasovanja pa 11. oktober 2026.

V Poslanski skupini Svoboda smo naklonjeni temu, da bo o tem ali bo zakon veljal, da ne bo več odločala vladajoča koalicija za asistenco resnice, ampak volivci in volivke. Zato se iskreno zahvaljujemo več kot 44000 podpisnikom, ki so se odločili, da bodo zahtevali referendum, ker zakonu nasprotujejo z namenom, da se prepreči zlorabe parlamentarnih preiskav. Slednje ne kaže samo, da se Slovenija uvršča med države z razvito neposredno demokracijo, temveč tudi, da so se volivci in volivke pripravljeni boriti proti zlorabam oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma sodno zaščito proti neutemeljenim, nesorazmernim in protiustavnim posegom v njihove pravice. V Poslanski skupini Svoboda smo Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki je bil na predlog vladajoče koalicije s podporo resnice sprejet 26. 5. 2026, nasprotovali. Opozarjamo, da je parlamentarna preiskava omejena z ustavnimi pristojnostmi Državnega zbora, kar pomeni, da mora Državni zbor pri odreditvi spoštovati načelo delitve oblasti, pa tudi posameznikove človekove pravice in svoboščine. Ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij mora biti urejeno tako, da vsem ostalim udeležencem v preiskavi, tudi tistim, ki niso javni funkcionarji, nudi procesne garancije, ki jim bodo zagotavljale, da bo postopek tekel v skladu s pravnimi standardi demokratične države. Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani in varovanjem načela delitve oblasti ter človekovih pravic in svoboščin na drugi. Zakon, ki ureja, mora hkrati zagotavljati učinkovito izvajanje preiskave, a obenem preprečevati zlorabljanje preiskave za kršitev pravic posameznikov in zasebnih pravnih oseb. Državni zbor je zato v prejšnjem mandatu na predlog bivše predsednice Državnega zbora magistrice Urške Klakočar Zupančič decembra 2024 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, z namenom, da se izvršijo tri odločbe Ustavnega sodišča, sicer ena iz leta 2011 in dve iz leta 2002 in 2021 ter priporočila Evropske komisije o vladavini prava in priporočila Greco oziroma skupine držav Sveta Evrope za boj proti korupciji. Novela je vzpostavila naknadno ustavno sodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave z namenom, da se preprečijo zlorabe in poleg nedopustnih posegov v delo tožilcev in sodišč tudi posegi v delovanje ostalih samostojnih in neodvisnih z Ustavo določenih organov, kot so na primer Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic ter v avtonomijo lokalnih skupnosti, hkrati pa bi ta naknadna ustavno sodna kontrola lahko preprečila tudi nedopustno poseganje v človekove pravice in svoboščine posameznikov. Vsakega izmed nas in zasebnih pravnih oseb, ki so zajeti v parlamentarni preiskavi. Prav tako je zakon vzpostavil postopkovni mehanizem s sodnim varstvom, ki zagotavlja varovalke pred zavlačevalnim, šikanoznim in zlonamernim izločanjem poslancev iz delovanja v preiskovalnih komisijah. Po veljavni ureditvi se lahko samostojen in neodvisen organ, državni organ, kot je na primer Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic ali fizična ali pravna oseba, torej slehernik ali pa podjetje, društvo in tako naprej, zoper katero želijo odrediti parlamentarno preiskavo, pritoži na ustavno sodišče. Ustavno sodišče nato presodi, ali je preiskava dejansko v javnem interesu ali bi protiustavno posegla v samostojnost in neodvisnost omenjenega državnega organa ali pa v pravice ali svoboščine posameznika. Sprejete rešitve koalicijskih strank s podporo resnice pa predstavljajo grob poseg v ureditev instituta parlamentarne preiskave, saj odpravljajo varovalke za zaščito pred zlorabami in ustavno sodno kontrolo, ki je omogočala preprečitev takih zlorab, seveda z namenom, da bi se politično obračunavalo z vsakim, ki si bo drznil nasprotovati vladajoči koaliciji. Sedanja koalicija odpravlja ustavno sodno varstvo oziroma možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim ustavno sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo, tako kot so to že počeli, posameznikom in organizacijam torej ne javnim funkcionarjem, uničevati ugled, kariero in zasebno življenje,

tudi če se pozneje izkaže, da ti niso storili ničesar narobe. Njihova tarča je lahko vsakdo. Nova vladna koalicija se je že v prvih tednih svojega mandata skregala s sindikati, različnimi intelektualci, nevladnimi organizacijami in nasploh z vsemi, ki si upajo kritizirati njeno delo. Zato so na primer prav sindikalisti, žvižgači, novinarji, nevladniki in podpisniki peticij lahko tiste prve tarče takšnih preiskav. Jasno je, kaj torej desna koalicija s tem zakonom počne. Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli.

Zato so ustavno sodno varstvo nadomestili z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, ki je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave oziroma sprejem končnega poročila, ko je že vsega konec. Škode, ki so jo povzročili nedolžnim, pa ni mogoče več preprečiti ali odpraviti. V Državnem zboru je bilo od leta 1992 odrejenih 43 parlamentarnih preiskav, končno poročilo pa je bilo sprejeto zgolj v 13 primerih. Tudi v prejšnjem mandatu je bilo odrejenih pet parlamentarnih preiskav, končno poročilo pa je bilo sprejeto zgolj v eni preiskavi, kar pomeni, da bi bilo sodno varstvo zagotovljeno zgolj preiskovancev v eni parlamentarni preiskavi.

Poleg tega je določen tudi nenormalno kratek rok za pritožbo, in sicer osem dni. Kljub zavedanju, da lahko končno poročilo obsega preko 300 strani in da preiskovalna komisija praviloma poleg končnega poročila, ki je objavljeno, pripravi tudi dodatna poročila, ki so dostopna zgolj poslancem, da ne omenjamo, da se v tem roku onemogoča posamezniku, da v primeru, da so določeni deli poročil, ki se nanašajo nanj, zaradi varstva podatkov zakriti, da bi lahko zahteval njihovo razkritje. Tudi pravna stroka opozarja, da zakon predstavlja znižanje standarda pravnega varstva in da ni učinkovito, ker preiskovanec ne bo imel na voljo ob uvedbi parlamentarne preiskave ali med izvajanjem parlamentarne preiskave, ampak šele po zaključku preiskave. Praviloma, ob koncu mandata Državnega zbora, po vročitvi končnega poročila, če bo Državni zbor končno poročilo sploh sprejel. Vemo, da se to zgodi v manj kot eni tretjini primerov in takrat pravnega varstva ne bo.

V Svobodi vidimo sprejetje novele zakona o parlamentarni preiskavi kot jasen znak, da se želi koalicija vrniti nazaj, v čas pred volitvami leta 2022, ko je v državi vladal strah, represija in zatiranje kritične misli. Proti temu se bomo absolutno borili, ob boku volivcev in volivk. Hvala.