Hvala.
Naslednji ima besedo kolega Boštjančič, izvolite.
Klemen Boštjančič (PS Svoboda): Jaz seveda razumem argument, da socialni, da centri za socialno delo potrebujejo ustrezno informacijsko podporo, da ne pride pri zastojev pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Ampak seveda ni odgovornost centrov za socialno delo, temveč je odgovornost Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki bi moralo pravočasno pripraviti vse potrebne zakonodajne in informacijske prilagoditve in tudi sam predlog pravzaprav priznava, da do njih ni prišlo zaradi drugih prioritet ministrstva. Zadevo relativno dobro poznam, ker sem v prejšnji vladi kot minister za finance na tej točki vsaj dvakrat že nasprotoval torej podaljševanju in podaljševanju in podaljševanju. To očitno ni bila prioriteta ministrstva za delo v prejšnjem mandatu, saj pravim, kar sem bil zelo kritičen. Ampak zanimivo je, da tudi očitno v tem mandatu to ni prioriteta ministrstva za delo, ker sicer si ne znam razlagati, zakaj se za eno leto pa pol podaljšuje. Rabimo eno leto pa pol ponovno za to, da bomo informacijsko uspeli spraviti podatke iz GURS do centrov za socialno delo, Mislim, svaka čast, Če za to rabimo eno leto pa pol, meni to pač pove samo, da torej očitno tudi v novi sestavi ministrstva za delo to ni prioriteta. Skratka z novim podaljšanjem se ohranja ureditev, za katero absolutno mislim, da je napačna, torej da približno 30 tisoč upravičencev, za njih se še naprej uporablja več let stare vrednosti nepremičnin, čeprav vsi vemo, da te vrednosti nimajo nič več skupnega z realnimi vrednostmi, čeprav so nove posplošene vrednosti že določene in v številnih primerih so bistveno višje. To v resnici v praksi pomeni, da nekateri upravičenci za obravnavanje obravnavani ugodneje od drugih,
in to zgolj zato, ker država ni uspela pravočasno opraviti svojega dela. Jaz verjamem, da morajo socialni transferji temeljiti na dejanskem materialnem položaju posameznika. In zdaj, če za eno skupino uporabljamo zastarele podatke o premoženju, to ni več vprašanje socialne politike, ampak je vprašanje enakosti pred zakonom in pravične razdelitve javnih sredstev. Tako da še ena pripomba, v gradivu vladnem nam piše, da ni vpliva na javne finance. Ja, seveda je vpliv. Kako ga ni? Logično, da je vpliv, ker podaljšujemo stanje, po katerem so transferji ne odražajo dejanskega stanja vrednosti premoženja teh zavezancev. Torej na eni strani seveda razumem potrebo po preprečitvi motenj pri odločanju o pravicah, ne morem pa podpreti rešitve, ki že drugič podaljšuje začasno ureditev. In saj pravim, gre za posledice administrativne nepripravljenosti države, prenaša na načelo enake obravnave upravičencev. Tako da želim si, da je to podaljšanje res zadnje, bom pa glasoval proti. Predvsem jaz ga razumem, da razumemo, ker vem, v kakšnem stanju je ministrstvo za demografijo to dobilo, tako da mi je jasno, da do konca julija to ni bilo mogoče pripraviti, ker še enkrat, ministrstvo v prejšnji sestavi ni kaj veliko naredilo na tem, ampak da se pa podaljšuje do 31. januarja 2028, to pa mi je nerazumljivo in nesprejemljivo.
Hvala lepa.
Predsednik Rado Gladek: Hvala.
Želi še kdo besedo oziroma od poslank in poslancev? Če ne, želi besedo kdo od predstavnikov Vlade kot odziv na razpravo poslancev? Ne. Če prav vidim, ne. Izvolite, kolega Klemenc.