Spoštovana predsednica Odbora za zadeve Evropske unije, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, spoštovana veleposlanica, državni sekretar, evropski poslanci, predvsem pa spoštovane poslanke in poslanci. Res sem vesela, da imam priložnost, da podam vidik Evropske komisije na prednostne naloge irskega predsedovanja Svetu Evropske unije v osmem predsedovanju. Seveda ima Irska ogromno bogatih izkušenj in zato se veselimo dela skupaj z irskim, z irskim veleposlaništvom. Hvala lepa, veleposlanica za te prednostne naloge.

Sama bi se rada odzvala v petih točkah. Prva skupna prednostna naloga je konkurenčno evropsko gospodarstvo, ki ustvarja kakovostna delovna mesta za evropske državljane. To ima pa dva vidika. Vidik zunaj meja in vidik znotraj. V nepredvidljivem svetu mora Evropska unija seveda nadaljevati diverzifikacijo svojih gospodarskih in trgovinskih povezav, saj je zmanjševanje odvisnosti ključnega pomena. Bolj kot bomo raznoliki v svojih trgovinskih partnerstvih, manj bomo ranljivi. Domačo nalogo moramo pa narediti seveda tudi doma. Veleposlanica je omenila naš načrt ena Evropa, en trg, ki ga želimo uresničiti do konca leta 2027. Kako pa? Če omenim le nekaj stvari. Že

prihodnji teden bomo predstavili nov energetski sveženj, ki se bo dotaknil elektrifikacije, ter posodobitve sistema trgovanja z emisijami. Če pa omenim šele eno od horizontalnih prednostnih nalog, mislim, da je zelo pomembna tudi v Sloveniji. Zelo pomembni so poenostavitveni omnibusi. Komisija jih je predlagala že deset, šest jih je že doseglo ciljno črto, upajmo, da bodo štirje še do konca leta to dosegli. Enako velja za EU-INC oziroma 28. režim, nenazadnje moramo pa končati tudi razdrobljenost kapitalskega trga in uresničiti unijo prihrankov in naložb.

Druga ključna prednostna naloga je varnost, brez varnosti ni gospodarskega razvoja, ni blaginje in ni dolgoročne stabilnosti in seveda današnji svet nas opominja, da so številne tehnologije, ki poganjajo naše gospodarstvo, hkrati tudi strateškega pomena za našo varnost. In Evropa mora prevzeti več odgovornosti za svojo obrambo in krepiti svojo obrambno pripravljenost.

Tretja prednostna naloga irskega predsedovanja je prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije. Pred kratkim je bil dosežen zelo pomemben dogovor o arhitekturi prihodnjega evropskega proračuna. In tu bi rada omenila, to se pravi, zdaj je že znano, da nič ne bo tako kot je bilo do sedaj, zato apeliram na vse poslanke in poslance, da spremljate to. To pomeni, kohezija ne bo več le kohezija, ne bo toliko denarja na voljo koheziji, zelo pomemben bo Evropski sklad za konkurenčnost in zaradi tega govorim vsem odločevalcem, treba se je pripraviti, zdaj, razpisi bodo in to bo odločilo, ali bo Slovenija neto prejemnica ali neto plačnica. Res je treba zdaj se pogovarjati s podjetji. Zato upam, da bo Državni zbor tudi držal roko nad tem, da ne bo šlo mimo neopaženo. Ampak to je bil medklic. Mi stremimo namreč k temu, da bo irsko predsedstvo do oktobra tudi uspelo predstaviti revidiran pogajalski okvir. Tudi s tem, kako želimo financirati naslednji evropski proračun, seveda 1. januarja 2028 bi moral biti evropski proračun pripravljen, da ne bo prevelike luknje v financiranju. In to zahteva veliko volje, ampak Irska je pokazala, to zna. Leta 2013 je že uspela uspešno posredovati pri doseganju dogovora takratnega budžeta, tako da verjamemo, da vam bo uspelo.

Četrta prednostna naloga, ki bi se rada dotaknila odpira vprašanje stanovanjske problematike. Evropa in tudi Slovenija se sooča s krizo cenovne dostopnosti dostopa do stanovanj in njihove kakovosti in to je eno najpomembnejših socialnih vprašanj današnjega časa. Zato bomo tudi organizirali visoko srečanje o stanovanjskih politikah, da se učinkovito spopadamo s tem izzivom.

Pa še peta prioriteta, to je širitev Evropske unije. Pozdravljamo napredek Ukrajine, Moldavije na pristopni poti, pa tudi nadaljnje korake Albanije in Črne gore. Proces širitve obstaja živ in pomemben. In ravno tu bi rada poudarila Irsko kot zgodbo o uspehu. Leta 1973, ko se je Irska pridružila Evropski skupnosti, je bil njen bruto domači proizvod na prebivalca približno polovico evropskega povprečja, danes je dvakrat višji od povprečja. To pomeni, če se je takrat Irska približevala, danes kaže pot in mislim, da je to najboljši argument za širitev Evropske unije. Tako da irskemu predsedstvu želim uspešno delo, prav tako veleposlaništvu in pri tem se vedno lahko zanesete tako na Evropsko komisijo kot tudi na njeno predstavništvo v Sloveniji.

Zdaj pa na koncu še dobre želje obema odboroma in vsem poslankam in poslancem. Predstavništvo vas vidi kot pomembnega partnerja. Kot je bila stalna praksa, kadarkoli bo le možno, ko pride evropski komisar v Slovenijo, ga bomo pripeljali v hram demokracije. Hvala lepa, da ste tako odlično sprejeli evropskega komisarja MCGratha prejšnji mesec. Na predstavništvo lahko računate tudi ob predstavitvi stanja v Uniji, ki prihaja jeseni, pa tudi ob predstavitvi letnega delovnega programa Evropske komisije pozimi. In omenila sem, že prihodnje leto ima predstavništvo oziroma mogoče konec leta, v začetku prihodnjega leta spet namen peljati skupino poslank in poslancev v Bruselj, da

iz prve roke spoznate prestolnico in njene institucije. In sama sem pred štirimi leti, mislim, da peljala to eno skupino v Bruselj in je bilo pomembno tudi za nas, ker vsakič, ko sem prišla v ta odbor, je bilo res, ni bilo več strašljivo, ampak prijateljsko.

Tako da zadnji stavki z moje strani. Glede na to, da je predsednik rekel, kako, da sem že stara znanka tukaj, to pomeni, da sem tukaj že nekaj časa, to je moje zadnje srečanje tukaj na Odboru za zadeve EU in zunanje zadeve. Ja, pet let je že preveč, mora priti nekdo drugi, ki se bo trudil vedno znova. Hvala vam za vse, bilo je izjemno prijetno, koristno. Jeseni zaključujem svoj mandat, ampak predstavništvo bo z vami gotovo sodelovalo tako, pa še boljše. Ampak tudi z osebnega stališča res hvala vsem, je bilo, kot sem rekla, ne le produktivno, ampak tudi zelo, zelo prijetno, tako da hvala lepa.

Predsednica Andreja Katič: Hvala tudi doktor Jernej Jug Jerše, vodji predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, za današnjo, pa tudi za preteklo delo.

Sprašujem, če želi še državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve podati kratek komentar k temu programu predsedstva? Doktor Stanislav Raščan, izvolite.

Dr. Stanislav Raščan (državni sekretar MZEZ): Hvala lepa. Gospa predsedujoča, gospod sopredsedujoči, spoštovane gospe poslanke in poslanci in vsi navzoči.

Veleposlanici Irske gospe Caroline Phelan se zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog in programa predsedovanja Irske Svetu Evropske unije. Irska prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije v zapletenih in nepredvidljivih mednarodnih in geopolitičnih razmerah. Pozdravljamo irski program predsedovanja, ki bo potekal pod sloganom Moč z enotnostjo in bo osredotočen na krepitev evropske konkurenčnosti, obrambo naših skupnih vrednot, zagotavljanje varnosti naših državljanov. Irska bo pri vseh teh treh medsebojno tesno povezanih stebrih našla v Sloveniji tesnega in konstruktivnega partnerja. Slovenija podpira izbrane prednostne naloge irskega predsedovanja, med katerimi je tudi doseganje pravočasnega dogovora o novem večletnem finančnem okviru, prizadevanja za krepitev odnosov s ključnimi partnericami. Zagotavljanje neomajne večdimenzionalne podpore Ukrajini in konkreten napredek v širitvenem procesu. Slovenija pozdravlja vključitev širitve Evropske unije med prednostne naloge irskega predsedovanja in poudarja, da zahodni Balkan ne sme biti potisnjen v ozadje zaradi geopolitičnih dogajanj drugod. Verodostojnost širitvenega procesa na zahodni Balkan je neposreden strateški in varnostni interes Evropske unije. Slovenija ostaja odprta za preučitev novih pristopov za pospešitev širitvenega procesa za vse države kandidatke ter za zagotavljanje takojšnjih in oprijemljivih koristi njihovim državljanom še pred članstvom. Slovenija podpira tudi prioritete Irske na področju širitve Evropske unije na Ukrajino in Moldavijo ter ob tem posebej pozdravlja poudarek na spoštovanju načel vladavine prava. Slovenija poudarja, da morata proces širitve in reform potekati vzporedno in z enakim tempom, saj morajo biti ob pristopu pripravljene tako kandidatke kot tudi Evropska unija. Slovenija podpira prizadevanje za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo sprejemljiv za Ukrajino ter bo temeljil na mednarodnem pravu in trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino. Ključni ostajata nadaljnja in enotna vsestranska podpora Evropske unije v Ukrajini ter hkrati ohranjanje pritiska na Rusijo, vključno s sankcijami. Slovenija poseben pomen pripisuje zagotavljanju odgovornosti za mednarodna hudodelstva, storjena v okviru ruske agresije na Ukrajino. Slovenija pozdravlja to in podpira nadaljnjo krepitev transatlantskih odnosov in političnega dialoga Evropske unije in Združenih držav Amerike. Gre za partnerstvo in zavezništvo, utemeljeno na skupnih vrednotah in interesih, ki je strateškega pomena s političnega, varnostnega in gospodarskega vidika. Ključno je, da Evropska unija v odnosih z Združenimi državami Amerike nastopa enotno, z usklajenimi stališči in pristopi. Irska se je že v preteklosti izkazala kot dobra, konstruktivna, učinkovita predsedujoča država, ki ima uho in spoštovanje do vseh držav članic. Iz naših izkušenj gre za državo, ki se dosledno zavzema za soglasje in iskanje dobrih kompromisov, ki upošteva interese držav članic. Z Irsko delimo številne poglede in stališča do osrednjih zunanjepolitičnih tem

in z njo smo vedno konstruktivno sodelovali. Zato se danes še toliko bolj veselimo tesnega in dobrega sodelovanja z Irsko tako v Ljubljani z gospo veleposlanico kot v Dublinu in predvsem v Bruslju.

Hvala lepa.