Hvala za besedo.

Zahvalil bi se Državnemu zboru, da je ta zakon sprejel v obravnavo po nujnem postopku in hvala vsem prisotnim za pozornost, ki jo boste temu namenili. Bom poskušal biti kratek, kot je kratek tudi zakon, seveda pa to ne pomeni, da so kratke posledice. Ta zakon rešuje dva pomembna izziva, ki ga imamo v Sloveniji. Prvi izziv je v tem, da se izteka obdobje črpanja sredstev iz tega mehanizma za okrevanje in odpornost. S tem smo se na našem ministrstvu začeli ukvarjati praktično prvi dan. Mi smo malo sešteli koliko je teh sredstev, ki so bila v izvajanju in gre za znesek tam okrog 126000. In sprejem tega zakona bo rešil izziv črpanja 71,6 milijonov evra iz, iz tega, iz tega mehanizma v kolikor seveda ne bomo tega naredili, ta sredstva pač ne bomo mogli počrpati na tak način, kar bo seveda slabo za pogajanja Slovenije v prihodnji finančni perspektivi za kohezijska sredstva. Hkrati pa seveda obveznost Slovenije zagotovitve teh sredstev še vedno ostaja. In bi bilo to treba v prihodnjih letih zagotoviti iz integralnega proračuna, seveda na račun drugih dejavnosti, v tem konkretnem primeru najverjetneje s področja znanosti in morda visokega šolstva.

Po nujnem postopku ga sprejemamo pač zaradi roka. Ta čas se izteka konec avgusta, vmes so še parlamentarne počitnice in časa seveda za to ni več. Drugi izziv pa je seveda razvojni izziv, ki ga imamo Slovenija, pa seveda tudi Evropa, za doseganje razvojnih prebojev, ne samo v znanosti, ampak seveda tudi v industriji, so potrebna čedalje večja vlaganja, ker tukaj se seveda ukvarjamo s tehnologijami, s temi ključnimi tehnologijami, kot so visoko zmogljivostno računalništvo, high performance computing v angleščini HPC, umetna inteligenca. In seveda v zadnjih letih smo začeli doživljati tudi določene preboje na področju aplikativnih kvantnih tehnologij oziroma kvantnega računalništva. In vsi ti izzivi se naslavljajo v okviru tega evropskega podjetja Euro HPC Joint Undertaking, kamor pač mora Slovenija kot tudi druge države, ki sodelujejo, sodelujejo vse članice Evropske unije in še nekatere dodatne države pri tem. Tukaj seveda je treba prispevati velika sredstva, se pravi, v financah, pri teh tehnologijah gre seveda za strašno visoke investicije, ne, moramo se pa seveda tega lotevati, ker na tem področju tudi naši ključni globalni konkurenti, kot so ZDA in pa Kitajska, tudi seveda zelo hitro napredujejo, vlagajo v to ogromna sredstva in investicije so praktično takega ranga, da se posamezni državi, sploh državi, ki ima pač take proračunske, realne proračunske omejitve, zaradi velikosti Slovenije in velikosti gospodarstva, ali jih ne zmoremo ali pa to ne bi bilo smotrno, je pa smotrno seveda sodelovati v takih pobudah.

Želel bi seveda opozoriti, da ta sredstva ne bodo kar avtomatično prišla nazaj v Slovenijo, ker pač so na tem podjetju Euro HPC Joint Undertaking. Kako bomo uspešni potem pri črpanju teh sredstev, da pridejo nazaj v Slovenijo, je pa seveda odvisno od nas, od naših akademskih inštitucij in pa od naših podjetij skozi različne razpise, gostovanja infrastrukture v Sloveniji, recimo konkretno v Mariboru imamo, se oblikuje močan center in tako naprej. Torej, zato smo pripravili ta zakon, ki je kratek v štirih členih

in z veseljem bomo seveda odgovorili še na kakšna vprašanja. Bi morda še državni sekretar prispeval kakšno tehnično podrobnost, če dovolite.

Dr. Rok Strašek (državni sekretar MIZM): Torej morda samo pojasnilo, kaj je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj smo dali v predlog ta zakon. Torej gre za izziv, kako slovenska nacionalna sredstva preusmeriti oziroma izpolniti zaveze, ki smo jih dali v relaciji do financiranja projekta vzpostavitve superračunalnika oziroma tovarne umetne inteligence. V letu 2024 smo se zavezali, da bomo vzpostavitev teh dveh projektov sofinancirali. 75 milijonov iz tega naslova bi naj zagotovila torej Republika Slovenija, 75 pa iz Evropske komisije Euro HPC, prej omenjena družba. Izpostaviti velja, da je Euro HPC javno-zasebno partnerstvo, ustanovljeno v javnem delu s strani 30 držav, poleg vseh članic EU so to še Norveška, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. V delu zasebnega partnerstva pa gre za združenja, kjer so prav tako bile soustanoviteljice nekatere članice EU. Glede na pravno subjektiviteto tega, te entitete je potrebno seveda izpostaviti mehanizem, podlago, kako prenakazati omenjena sredstva, torej nepočrpan del iz mehanizma NOO-ja na javno-zasebno partnerstvo in s tem zakonom rešujemo prav to. Izkazala sta se dve možnosti: da bi za to uporabili neposredno uredbo Sveta EU, druga alternativna možnost je bila pa predlagan zakon. Po sugestiji Ministrstva za finance in Službe Vlade za zakonodajo smo opustili idejo sklicevanja se na uredbo in predlagali postopek zakona. Kot rečeno, izpolnjuje se s tem zakonom zgolj zaveza, ki jo je Slovenija dala in vzpostavlja mehanizem, ki daje podlago ministru, da podpiše ta prenos teh nepočrpanih sredstev na podjetje Euro HPC. Opozoril bi, v kolikor zakon ne bo sprejet, smo pred izzivom, namreč Slovenija mora zagotoviti 75 milijonov evrov, izgubimo pa vir. V tem trenutku je vir, v kolikor ta zakon realiziramo, da sredstva počrpamo v roku 31. 8. 2026. V kolikor nam to ne uspe, smo pred izzivom iskanje nadomestnih alternativnih virov.