Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Pozdravljene poslanke in poslanci, gospod minister z ekipo in ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem, turizem in

finance je predlog zakona obravnavala na 41. seji 9. julija in v razpravi ocenila, da predlagane rešitve vodijo do razbremenitve gospodarstva, zato smo jim izrazili tudi podporo. V razpravi pa smo se glede trajnostnega poročanja dotaknili posledic sprememb iz 7., 8. in 9. člena predloga zakona, upoštevaje predhodne spremembe pravil poročanja iz novele ZGD-1N, ki velja od oktobra 2025. Pojasnjeno nam je bilo, da bo na podlagi tokrat predlaganih dodatnih sprememb glede obveze poročanja posameznih družb, število zavezancev za poročanje po dosedanjih analizah znižalo za obstoječih 270 na 22. Ob tem smo podrobneje seznanjeni tudi že obstoječe, obstoječo možnostjo, da družbe prostovoljno trajnostno poročajo, če jim slednje pomaga dosegati višjo stopnjo konkurenčnosti, z vidika verige vrednosti.

Kot smo izvedeli, lahko takšne družbe svoje trajnostno poročilo objavijo na Ajpes, kmalu pa jim bodo na voljo tudi vavčerji za sofinanciranje priprave trajnostnega poročila in revizijo slednjega. Pristojno ministrstvo se namreč, kot nam je bilo pojasnjeno, zavzema za to, da bi se k pripravi trajnostnih poročil ne glede na zahteve v zakonodaji, pristopilo čim več družb.

Zanimale so nas tudi podrobnosti v zvezi s tipom delnic z večkratno glasovalno pravico, pri čemer nam je bilo pojasnjeno, da gre za novo obliko dokapitalizacije podjetij, ki še vedno želijo ohraniti kontrolo nad podjetjem, pri čemer bo imel kapital, ki bo dodatno vstopil v družbo, glasovalne pravice v razmerju 1:1. V razpravi članov komisije je bilo zastavljeno tudi vprašanje zakaj predlog zakona o možnosti uvedbe delnic z večkratno glasovalno pravico odpira za vse delniške družbe, ne zgolj za tiste, ki šele vstopajo na borzo ali večstranski sistem trgovanja. Spraševali smo se tudi, ali je desetkratnik glasovalnih pravic v primeru delnic z večkratno glasovalno pravico ustrezno razmerje za slovenski trg, ki je relativno majhen in s tem manj likviden.

Predlagatelj nam je v zvezi s slednjim pojasnil, da so bile odločitve v zvezi s predlaganimi zakonskimi rešitvami sprejete na podlagi ciljnega raziskovalnega programa in primerjalno pravne analize, pri čemer je bila odločitev za razmerje 1:10, v zvezi z delnicami v zvezi z delnicami z večkratno glasovalno pravico, povzeto po nemškem modelu. Napovedano je bilo tudi, da bo po uveljavitvi zakona izvedena še ena analiza, s katero se bo preverilo ustreznost sprejetih odločitev in ugotavljalo, koliko podjetij je dejansko uporabilo navedeni instrument, na podlagi ugotovitev pa se bo po potrebi prilagodilo tudi zakonsko vsebino. Z vsemi podanimi pojasnili smo bili zadovoljni in v okviru glasovanj smo, kot že rečeno, predlogu zakona izrekli podporo, do amandmajev pač se nismo, ker jih ni bilo.

Hvala za vašo pozornost in...