Hvala lepa predsednik.

En lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci!

Zdaj, zahvaljujem se za današnjo obravnavo predloga. Ta zakon, ki je pred vami, ZGD 10, novela, vsebuje pomembne spremembe, katerih namen pa je predvsem vzpostaviti bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje v pomembnem delu na podlagi dveh direktiv, ki sta tudi posledica Draghijevega poročila. Osnovni razlog za pripravo predloga novele je dopolnitev slovenskega prava družb z dvema evropskima direktivama in sicer je kar nekaj učinkov predlogov novele. Odpravlja se nepotrebna upravna bremena in ovire za male in srednje družbe na kapitalskih trgih Evropske unije, hkrati pa se spodbuja družbeno odgovornost. Kapitalske trge v Evropski uniji dela atraktivnejše predvsem za Scale Lab mala in srednja podjetja. Pomembno zmanjšuje obseg zavezancev za trajnostno poročanje, kar je tudi ena od zahtev ali pa določil koalicijskega sporazuma. Na podlagi te novele bo mislim, da iz 270 subjektov, poslovnih, ki morajo poročati zahtevna poročila, to obvezo imelo 20 podjetij še v Sloveniji. Poenostavlja se zahteve za oziroma ščiti dodatno mala in srednja, družbe, pred nesorazmernimi zahtevami glede razkritja informacij o trajnosti. To je spet skladno z določili in priporočili direktive. In z uvedbo zakonske možnosti delnic z večkratno glasovalno pravico se predvideva ukrep, ki bo spodbujal konkurenčnost slovenskega pravnega okolja in spodbujal podjetja, ki bodo iskala dodatni kapital ob tem, da ohranijo večinske glasovalne pravice, to je za tako imenovana Scale Lab podjetja, da to počnejo tudi na slovenskem trgu, kar krepi slovenski borzni sistem. Spodbuja pa se tudi transparentnost lastniških razmerij ter zmanjšuje možnost zaobida pravil, ki urejajo medsebojno povezane družbe.

Zdaj, dovolite mi, da predstavim nekaj ukrepov iz ZGD deset. Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša direktivo 2024/2810, o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Z uvedbo možnosti izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico bo gospodarskim družbam omogočen lažji dostop do lastniškega kapitala ob hkratnem ohranjanju dolgoročne vizije in razvojnih usmeritev glede stabilnosti upravljanja.

Zdaj, rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim ter hitro rastočim podjetjem, ki želijo dobiti sredstva na kapitalskih trgih, hkrati pa ohraniti prevladujoč vpliv v odločanju o prihodnosti podjetja. Predlog zakona uvaja ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev, določa omejitve glede obsega glasovalnih pravic ter krepi transparentnost delniških struktur. Predlog zakona hkrati prinaša tudi direktivo 2026/470, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnosti. Predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo obseg družb, ki bodo zavezane k trajnostnemu poročanju, zvišujejo pragove za nastanek obveznosti poročanja ter poenostavljajo zahteve glede poročanja.

Poleg tega se uvaja rešitev za zaščito malih in srednje velikih podjetij v vrednostnih verigah pred nesorazmernimi zahtevami po posredovanju informacij o tajnosti. Dodatno predlog zakona odpravlja zdaj veljavno izjemo, ki je, družbi, ki je prva obvestila drugo družbo o medsebojni udeležbi, omogočala izvzetje iz omejitve izvrševanja pravic. Predlagana sprememba krepi transparentnost lastniških razmerij ter zmanjšuje možnost za zaobid pravil, ki urejajo medsebojno povezane družbe.

Če povzamem, s predlaganimi spremembami Republika Slovenija izpolnjuje obveznosti prenosa evropske zakonodaje ter hkrati prispeva k oblikovanju sodobnega, preglednega in konkurenčnega pravnega okvira za delovanje gospodarskih družb. Priložnost uvodne predstavitve predloga izkoriščam tudi za zahvalo Zakonodajno-pravni službi za strokovno pripravljenost in delo med vikendi oziroma med tem vikendom. Hkrati pa tudi napovedujem, da kolikor mi je znano,

tehnične oziroma normative, nomotehnične popravke se pripravlja tudi zato, da se uskladi določene, določene odmike, ki jih je Zakonodajno-pravna služba ugotovila.

Zaključno ocenjujem, da je predlog ZGD-1O potreben za razbremenitev gospodarskih družb in regulativnih bremen, da krepimo konkurenčnost gospodarstva, da krepimo borzni potencial slovenskih podjetij in da lahko pomembno s tem vplivamo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost države. Kot veste, je konkurenčnost gospodarstva zdaj ključni motiv priprave direktiv in zakonodajnih predlogov s strani Evropske komisije, je hkrati eden od pomembnih motivov koalicijskega sporazuma in v prihodnje verjamem, da bo še kar nekaj podobnih primerov, ko bomo z zakonskimi predlogi okrepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Toliko zaenkrat. Če bo potrebno, se bom oglasil tudi v nadaljevanju.