Ja, hvala. Dobro jutro. Ne vem, mogoče no, res je tako, kot je rekel državni sekretar, veliko je tehničnih vprašanj še odprtih, tri so pa za nas, ki so res ključna. Pa se mi zdi mogoče samo ob vašem branju, če ste se mogoče vprašali zakaj, vam samo na hitro res probam razložiti zakaj. Tako da ta prvi, prvi redline za nas je glede civilnega značaja programa Obzorje Evropa. Se pravi, predlog uredbe odpira možnost financiranja podjetij, kar razvijajo rešitve izključno za vojaško rabo preko inštrumenta Evropskega inovacijskega evropskega sveta za inovacije. In naše stališče je, se pravi, že iz osnovnega stališča, preden je sploh prišel predlog Obzorja ven, da mora deseti okvirni program ohraniti in se opredeliti kot program za civilne narave. Zdaj, odprti smo sicer do uvajanja možnosti sofinanciranja raziskav in inovacij dvojne rabe, zgolj za obrambne oziroma za vojaške namene pa ne. Zdaj pri razpisih za dvojno rabo imamo največjo težavo v bistvu s tem, ko bi lahko to ogrozilo odprtost raziskovalnega programa. Namreč, tu je noter deset let prizadevanj, okvirnih programov oziroma unije za odprto znanost. Se pravi, ob razpisih za dvojno rabo bi pa lahko prihajalo do tega, da bi nekateri procesi, postopki, rezultati raziskav ne bi bili potem na koncu javno objavljeni. Tako da to glede dvojne rabe. Z odpiranjem za obrambno rabo se bi pa v bistvu s tem prišlo do velikega redčenja sredstev Obzorja Evropa, ker pač take raziskave tvegajo pač večje proračune, tudi zato, ker so za njih veljajo strožji predpisi, večji varnostni nadzor. In tukaj potem pa še dejstvo, se pravi tega vzporednega programa ECF, Evropskega sklada za konkurenčnost, ki bo v bistvu v svojem četrtem javno političnem oknu, ki se imenuje odpornost, varnost in obrambne industrije

in pa vesolje v bistvu namenja že obrambnim raziskavam 125 milijard evrov. In to je samo za raziskave in razvoj, za obrambne namene. tako da se nam zdi, da bi to moral biti vir za financiranje obrambnih raziskav, pa diplomanta tudi ne, ne pa program Obzorja Evropa.

Druga točka je vezano na Widening, kar je bilo že omenjeno. Se pravi, po aktualnih predlogih bi se zdaj uvajali dve kategoriji držav znotraj Widening politike, tako imenovane strukturne šibkejše oziroma Corewidening države, pa tranzicijske države kamor sodi Slovenija, se pravi Ciper, Estonija, Grčija, Malta, Portugalska, Slovenija, bi bile tranzicijske države in države, se pravi, za nas torej velja, da smo v zadnjih programskih obdobjih že dosegli neko višjo uspešnost, večjo vključenost v projekte, izboljšali raziskovalni, inovacijski sistem. In za nas se zdaj predvideva, da bi v bistvu bili izključeni do upravičenosti inštrumentov za Capacity building, se pravi za krepitev zmogljivosti, ki pa ni samo zgolj financiranje se pravi raziskav, ampak gre tukaj za sistemsko podporo. In mi smo pač mnenja, da želimo ohraniti dostop do vseh inštrumentov Wideninga tudi če je mogoče pod drugačnimi pogoji, mogoče z nižjo stopnjo financiranja, ker se nam zdi, da tudi, če smo mi v preteklosti izboljšali svoj ekosistem, da to še ne pomeni, da je ponekod v bistvu še vedno ostaja nekako razlike v produktivnosti, v financiranju, v tej institucionalni stabilnosti in se mogoče ocenjujemo, da bi bil prezgodnji izstop iz tega Widening podpore lahko tudi mogoče ustavil ali pa opravičil to konvergenco raziskovalnih sistemov.

Pa samo še ta tretja, bom hitra, je pa glede usklajevanja in identifikacije prioritet programa. Tukaj so pa vse države članice enotne. Dodan je bil celoten, kar dolg 27.b člen posebnega programa glede načina določanja prioritet za ECF in za Obzorje Evropa. In sicer, da ne more biti to kar, da pride komisija z nekimi predlogi in reče, to bodo pa zdaj prioritete za naslednja tri, štiri leta. Ampak predlog gre v smeri, da morajo biti te prioritete oblikovane na podlagi najprej nekega Forta, ki ga za komisijo opravi verjetno, ja, si in potem komisija na podlagi tega Forsite pripravi poročilo. O poročilu potem razpravlja ERAC, se pravi Odbor za

evropski raziskovalni in inovacijski prostor, ki svetuje v bistvu Svetu za raziskave in potem poda svoje mnenje o strateških usmeritvah in prioritetah za raziskave in inovacije. In na podlagi tega mnenja potem šele komisija pripravi nek strateški vizijski dokument, ki ga da pa tudi še v možnost obravnave na strateško konfiguracijo obzorja Evropa. Tako da imajo tudi oni možnost v bistvu, sicer svetovalno vlogo, da v bistvu države še vedno lahko podajo priporočila glede nekih splošnih strateških usmeritev in prioritet, preden se potem začne priprava delovnih programov. Ne pa, da komisija dejansko, kot je bilo predlagano do zdaj, ker bo ona spisala delovne programe, ampak da je ves ta proces od zadaj še za vključevanje držav članic.