Najlepša hvala, predsedujoča.

Najprej opravičilo za rahlo slabši, slabši vokal, ampak mislim, da bomo kljub temu, da bo predstavitev uspela.

Kot predstavnik MVZI bi se osredotočil na redno zasedanje tega sveta za konkurenčnost s področja raziskav. Ciper kot trenutno predsedujoča država je teme zasedanja primarno osredotočila na razprave in morebitno sprejetje splošnega delnega pristopa do uredbe in specifičnega programa Obzorje Evropa 2028-2034. Poleg tega naj bi svet za konkurenčnost sprejel tudi priporočila sveta o znanstveni diplomaciji. Delegacijo Republike Slovenije bo zastopala oziroma vodila gospa Goranka Krošelj, namestnica stalne predstavnice SPBR, zasedanja pa se bo udeležil tudi generalni direktor direktorata za znanost, doktor Tomaž Boh.

Skladno z izhodišči, Republika Slovenija pozdravlja napredek pri usklajevanju predloga uredbe in specifičnega programa Obzorja Evropa, a se ne strinja z oceno predsedstva, da je mogoče ključna odprta vprašanja, ki še ne uživajo zadostne podpore držav članic, omejiti na instrumente širjenja udeležbe, vprašanje podpore raziskavam za obrambo oziroma v vojaške namene in vprašanju mehanizma usklajevanja in identifikacije prioritet programa v prihodnje. Republika Slovenija pri tem ugotavlja, da neusklajena ostajajo še številna druga manjša tehnična vprašanja, ki pa so ravno tako bistvena z vidika učinkovitega izvajanja prihodnjega okvirnega programa.

Slovenija se bo še naprej zavzemala, da bi program Obzorje Evropa ostal ambiciozen, vključujoč in usmerjen v rezultate, ki bodo prispevali k razvoju novega znanja, dolgoročne konkurenčnosti, krepitve evropskega raziskovalnega prostora, trajnosti okolja, odpornosti Evropske unije ter blaginje vseh prebivalk in prebivalcev.

Iz tega naslova Republika Slovenija jasno zagovarja potrjena stališča tudi na Coreper I, ki je potekal v sredo, to je 20. 5., včeraj, Katerega zaključek je bil, da se predlog potrditve splošnega delnega pristopa do uredbe in specifičnega programa Obzorje Evropa umakne z dnevnega reda zasedanja Sveta za konkurenčnost ter namesto tega predlaga in spodbudi politično razpravo o ključnih vprašanjih, ki so ostala odprta. Republika Slovenija bo še naprej zasledovala stališče in pomembnost civilnega značaja programa Obzorje Evropa, dostop do vseh instrumentov širjenja udeležbe tega tako imenovanega wideninga za tranzicijske države ter da se v program ponovno vključi načelo spodbujanja širokega, širokih sodelovanj. Ob tem še naprej opozarjamo na nujnost določitve minimalnega deleža podpore v obliki donacij znotraj Evropskega inovacijskega sveta.

V drugem delu zasedanja je predvidena, potrditev priporočil sveta v okviru znanstvene diplomacije EU in, ki raziskave in inovacije opredeljuje kot ključno orodje v času geostrateške igre moči in vse večje globalne konkurenčnosti. Raziskave in inovacije tako postajajo vse pomembnejši element diplomacije, pri čemer se znanstvena diplomacija uveljavlja kot pomemben javno politični instrument za uresničevanje strateških interesov Unije. Glavni cilj predloga priporočil so zagotoviti skupno vizijo, enotno podlago in kodeks ravnanja na področju znanstvene diplomacije, ki bodo prispevali tako k varovanju demokratičnih vrednot, strateških interesov ter tehnološke suverenosti Evropske unije kot tudi

krepitve konkurenčnosti EU v globalnem merilu.

Spoštovani člani, spoštovana evropska poslanka, najlepša hvala za besedo, ki jo pa sedaj predajam še naši predstavnici Direktorata za znanost in inovacije, gospe Petri Žagar za malenkost podrobnejša pojasnila. Najlepša hvala.