Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro. Prihodnji teden bo potekal tudi svet za konkurenčnost. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pristojno za vsebine, ki se nanašajo na notranji trg, industrijo in vesolje. V predstavitvi se bom osredotočil na zakonodajne dejavnosti oziroma politični razpravi

o dveh aktih, in sicer Industrial Acceleration Act oziroma Akt za pospeševanje industrije in uredbi o 28. režimu. Sicer pa bo svet obravnaval v okviru nezakonodajnih aktivnosti tudi sklepe o oblikovanju trajnostnega in konkurenčnega turizma in izmenjal mnenja o ukrepih za naslavljanje vpliva krize na Bližnjem vzhodu na turistični sektor v Evropski uniji. Na delovnem kosilu bodo predstavniki držav govorili o ključnih izzivih, s katerimi se sooča evropska kemična industrija. Pod "any other business" pa še cela vrsta seznanitev z aktualnimi zakonodajnimi predlogi in sicer o dodatnih varstvenih certifikatih za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, o uredbi o evropskem skladu za konkurenčnost. Ta razprava bo strateškega pomena tudi za Slovenijo in naš prihodnji netoprejemniški položaj. O uredbi o kritičnih surovinah, o uredbi o napotitvi delavcev z uvajanjem e-deklaracije, z napredkom pri boljši zakonodaji in izvrševanju ter s programom prihodnjega irskega predsedstva za drugo polovico 2026.

Sicer bo ob robu sveta zasedalo tudi srečanje ministrskega zavezništva za energetsko intenzivne industrije. Kot veste, je Slovenija nadpovprečno po deležu energetsko intenzivnih industrij in doslej smo se aktivno vključevali v vse aktivnosti tega zavezništva. Naslednji dan bo potekala tudi razprava o vesolju, in sicer kot najpomembnejša točka nastajajoča uredba o varnosti, odpornosti in trajnostni, trajnostnosti vesoljskih dejavnosti Unije. Gre za tako imenovani akt EU o vesolju, v okviru nezakonodajnih aktivnosti pa bodo ministri razpravljali še o vesolju kot v domeni gospodarske varnosti. Pod točko razno pa se seznanili s stanjem obravnave uredbe Agencije EU za vesoljske storitve in pa programom irskega predsedstva ter programom Evropske vesoljske agencije za evropsko vesolje..., odpornost iz vesolja.

Torej, najprej o aktu o pospeševanju industrije. Tega tudi Slovenija željno pričakuje, zaradi dejstva, da se v celotni EU področje industrije krči. Cilj predloga akta je, da se predelovalna industrija do leta 2050, 2035 okrepi in da bo predstavljalo 20 odstotkov skupnega BDP Unije, leta 2024 je bila, za primerjavo, pri 14,3 odstotkih BDP. Logika predloga je, da mora industrijska tranzicija postati motor rasti, ne strošek in sredstvo deindustrializacije. Zato želi EU okrepiti konkurenčnost, strateško avtonomijo, odpornost dobavnih verig in razogljičenje. Akt naslavlja ciljne sektorje, in sicer energetsko intenzivne industrije, proizvodnjo neto ničelnih tehnologij, avtomobilsko industrijo in dobavne verige, skozi v bistvu štiri stebre predloga: najprej ustvarjanje elit market oziroma vodilnih trgov preko sistema javnega naročanja in javne podpore. To mora ustvariti povpraševanje po nizkoogljičnih industrijskih proizvodih. Pri tem je poudarek na jeklu, cementu oziroma betonu, aluminiju in izbranih neto ničelnih tehnologijah. Uvajajo pa se tudi zahteve glede nizkoogljičnosti in izvora iz EU oziroma upravičenih partnerskih držav. Drugi steber je razprava o implementaciji tako imenovane Made in EU oziroma evropski preferenci. Pri tem naj se pri javnih podporah in javnih naročilih zagotavlja prednost proizvodom, ki krepijo evropsko industrijske, torej evropske industrijske kapacitete. Posebej pomembno je to področje pri baterijah, komponentah za električna vozila, solarnih tehnologijah in drugih strateških dobavnih tehnologijah. Tretji steber tega je hitrejše dovoljevanje. Predlog uvaja poenostavitve in digitalizacijo dovoljevalnih postopkov, države članice pa morajo določiti posebna industrijska pospeševalna področja, kjer se naj industrijski projekti hitreje umeščajo in izvajajo.

Mimogrede, obe komponenti gresta z roko v roki z aktivnostmi, ki jih Slovenija pospešeno izvaja. Na eni strani spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, Naj povem, da je bil zaenkrat izdan javni razpis za vzhodno kohezijsko regijo, skupaj namenjenih 60 milijonov evrov, sledi še javni razpis za zahodno kohezijsko regijo. Slovenija je

glede na primerjavo med državami članicami četrta država eu po obsegu sredstev, ki smo jih locirali za namen razvoja in proizvodnje strateških tehnologij. Seveda Agencija Aris še vloge obravnava, ampak že zdaj je jasno, mislim, da je prišlo okoli 80 vlog, in sicer lepo razporejenih po vseh štirih področjih, torej biotehnologije, digitalne in Deep tech tehnologije in čiste tehnologije. Na drugi strani posebna industrijska področja za pospeševanje tovrstne industrije. Slovenija oziroma Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in ministrstvo za naravne vire in prostor sta začeli tako imenovani tematski akcijski program, katerega ideja je, da se ob ključnih logističnih povezavah hitreje umestijo povezana področja za nastanek novih industrijskih, logističnih in tehnoloških parkov s hitrejšim torej umeščanjem teh aktivnosti v prostor. Četrti steber. Naj tu še omenim pogoj za velike investicije, ki imajo seveda vpliv na delovna mesta: prenos znanja, razvoj dobaviteljev, usposabljanje, intelektualno lastnino in lokalno vsebino. Slovenija pozdravlja razpravo, s katero se bo poskušalo nasloviti ključne izzive evropske industrijske politike in povezovanje konkurenčnosti in zelenega prehoda, čeprav še nimamo oblikovanega uradnega stališča v pripravo stališča je vključenih deset resorjev. Slovenija v splošnem podpira prizadevanja, da z ustreznimi ukrepi obrnemo negativne trende. Seveda izražamo tudi nekaj pomislekov glede izvedljivosti zelo ambicioznih ciljev in izjemno kratkih časovnic za sprejem in tudi implementacijo akta. Preprečiti je potrebno tveganja, ki jih akt prinaša in sicer za področje omejevanja konkurence, višjih cen, preusmeritve investicij v manj restriktivna okolja ter poseganje v pristojnosti držav članic, zato poudarjamo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Kar se tiče Uredbe o 28. režimu, komisija je 18. marca 2026 končno predstavila predlog uredbe. Za kaj pri tem gre? Gre za idejo o vzporednem paralelnem pravnem režimu, za poseben tip družb, torej za start up in Scale-up podjetja, za zagonska in hitro rastoča podjetja, s tem pa ustvariti enoten, neposredno uporaben pravni okvir Evropske unije za ustanavljanje in delovanje inovativnih podjetij. Podjetjem naj bi na ta način omogočili, da poslujejo po enotnih pravilih eu namesto po 27 fragmentiranih različnih nacionalnih sistemih korporacijskega prava. Novi pravni okvir bi naj podpiral podjetja skozi njihov celoten cikel, od ustanovitve do njihovega prenehanja z enostavno in poceni digitalno ustanovitvijo ter širšim dostopom do financiranja za podjetja v fazi širitve. Ključni element digitalizacija postopkov, digitalni prenos deležev in poenostavitev čezmejnega eskaliranja podjetij. In pričakovanje, da bo 28. režim prispeval k bolj integriranemu evropskemu Start up Venture Capital, ekosistemu, vključno s podporo ciljem Investment and Savings Union, torej integracije kapitalskih trgov. Zdaj, Slovenija se zaveda tudi tveganj, predvsem zmanjšanja pomena nacionalnega prava družb in določenih zaščitnih mehanizmov, na primer delavske participacije, pravil o osnovnem kapitalu, ki so vendarle zasnovane v interesu varstva upnikov, nadzoru nad tujimi naložbami in podobnem. Delovna skupina za pravo družb je obravnavala predlog na šestih sejah. Čeprav delegacije še vedno ohranjajo splošne preučitvene pridržke, je pa izražena široka podpora splošnemu cilju pobude, torej olajšanje delovanja inovativnih podjetij v EU. Ostajajo pa odprta številna vprašanja, zlasti glede pravne podlage insolvenčnih in davčnih določb, tveganja forum šopinga, torej selitve in umeščanja tovrstnih družb v okolja, ki bodo z neintegriranimi deli, torej elementi poslovanja, ustvarjala konkurenčno prednost in podobno, soudeležbe zaposlenih pri upravljanju, potrebe po dodatnih varovalkah. Zdaj, Slovenija je trenutno v fazi oblikovanja vlade, kot dobro veste, zato dokončno nacionalno stališče še ni oblikovano.

Pozdravljamo predlog, s tem prizadevanja Evropske komisije za dvig konkurenčnosti in harmonizacijo notranjega trga. Opozarjamo pa, da bodo nekatera področja, ki so ključna z vidika nacionalne zakonodaje, velik izziv. Zato bi bilo treba ureditev nove oblike gospodarske družbe v čim večji meri harmonizirati na ravni EU, torej tudi na ravni te uredbe, ter le v omejenem obsegu prepustiti uporabo nacionalnemu pravu, da se prepreči pravna fragmentacija in zagotovi enotno delovanje notranjega trga.

Jaz ne bi v nadaljevanju obširno navajal tudi ostalih točk, vse so zelo relevantne, tako tiste, ki se navezujejo na turizem, vesolje, Evropski sklad za konkurenčnost. Raje bi pustil možnost poslankam in poslancem, da postavijo morebitna vprašanja. Hvala.