Najlepša hvala za besedo, predsedujoča in pa dobro jutro vsem prisotnim. Dovolite mi, da vas seznanim s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo.

Zasedanje se bo začelo z razpravo o problematiki gnojil. V okviru te točke bo Evropska komisija predstavila akcijski načrt EU za gnojila, s katerim se naslavlja problematika v sektorju gnojil v Evropski uniji, vključno s cenovno volatilnostjo, odvisnostjo od uvoza in motnjami v dobavnih verigah. Na poziv držav članic, pa tudi kmetijskih organizacij je Evropska komisija pripravila akcijski načrt za gnojila, ki predvideva kombinacijo kratkoročnih ukrepov za blaženje cenovnih pritiskov in dolgoročnih usmeritev za krepitev strateške avtonomije Evropske unije, večjo učinkovitost rabe hranil ter razvoj trajnostnih alternativ. Namen je zagotoviti stabilnejšo oskrbo gnojil, večjo odpornost kmetijstva in prispevati k cenovni dostopnosti hrane za potrošnike. V okviru kratkoročnih ukrepov se predvideva uporaba kriznih instrumentov SKP, večja prožnost državnih pomoči ter ukrepe za likvidnostno podporo kmetom, vključno z možnostjo predplačil in hitrih finančnih intervencij. Pomemben del načrta predstavlja okrepljeno spremljanje trga preko opazovalnice za gnojila, ki bo zbirala podatke o cenah, zalogah, proizvodnji in motnjah v dobavnih verigah ter omogočala zgodnje opozarjanje na krizne razmere. Dolgoročno akcijski načrt usmerja EU v zmanjšanje odvisnosti od fosilnih surovin in uvoženih hranil ter spodbuja razvoj biološko osnovanih, recikliranih in nizkoogljičnih gnojil,

vključno z uporabo digestata, bioplina in obnovljivih virov dušika. Poseben poudarek na razvoju evropskega trga krožnih hranil, kjer se spodbuja ponovna uporaba dušika in fosforja iz odpadnih tokov, kar zmanjšuje okoljski odtis in povečuje odpornost prehranskega sistema. Slovenija poudarja, da je stabilna oskrba z gnojili ključna za prehransko varnost, odpornost prehranskih sistemov ter konkurenčnost kmetijstva, zato pričakuje usklajene in pravočasne ukrepe na ravni EU. Ob tem Slovenija podpira ukrepe, ki hkrati naslavljajo kratkoročne cenovne pritiske in dolgoročno krepijo strateško avtonomijo EU, pri čemer morajo ostati izvedljivi, sorazmerni in brez dodatnih administrativnih bremen za kmete. Ministri se bodo seznanili tudi s poročanjem komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. V zadnjem obdobju se kaže povečana nestabilnost cen in dobavnih verig zaradi geopolitičnih napetosti, pri čemer so posebej izpostavljeni energenti, gnojila ter motnje v trgovini s sadjem, zelenjavo in nekaterimi živili. Kratkoročno pa ostaja prehranska varnost stabilna, se pa zaostruje dostopnost hrane zaradi inflacijskih tokov. Zato EU krepi strategijo diverzifikacije trgov preko novih in obstoječih trgovinskih sporazumov s ciljem večje odpornosti dobavnih verig, ob zaščiti občutljivih kmetijskih sektorjev in doslednem spoštovanju visokih standardov EU. Vezano na slednje bi veljalo izpostaviti dva nedavna ukrepa, in sicer prvič, umik uvoznih toleranc za šest pesticidov in pa revizijo seznama tretjih držav z vidika boja proti antimikrobni rezistenci oziroma neustrezni uporabi antibiotikov pri reji živali. Slovenija se zaveda, da mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi trenutno poteka v zelo nestabilnem geopolitičnem in gospodarskem okolju, zato so potrebni premišljeni, usklajeni in dolgoročno vzdržni odzivi EU. Slovenija se v trgovinskih pogajanjih zavzema, da se v trgovinske sporazume vključi učinkovite zaščitne mehanizme, kot so zaščitne klavzule, uvozne kvote in drugi instrumenti, ki omogočajo hitro ukrepanje v primeru motenj na trgu ali nenadnega povečanja uvoza. Dodatno k temu države članice zahtevamo posodobitev kumulativnih ocen učinkov trgovinske liberalizacije. Na svetu bo obravnavanih tudi več informativnih točk, med njimi bo Slovenija skupaj z državami skupine za gozdove v okviru točke razno opozorila na tveganje podvajanja meril in pragov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi na ravni EU. Slovenija zagovarja določanje pragov na nacionalni oziroma regionalni ravni ter poudarja nujnost aktivnega vključevanja držav članic pri nadaljnjih odločitvah. Hvala.