Hvala, predsednica.

Dobro jutro! Zgodnje jutro, ampak za to nič toliko manj zanimiva razprava.

Spoštovana predsednica, ker sva prvič v tej vlogi s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, vse dobro ob vodenju tega za nas zelo pomembnega odbora, ki upam, da bo presegel strankarske pogovore, razgovore. Gre vedno za zelo konstruktivne razprave na tem odboru, ki verjamem, da se bodo tudi v tem mandatu v dobro interesov Republike Slovenije nadaljevali.

Tudi z moje strani dobro jutro poslankam in poslancem in evropski poslanki Romani Tomc!

Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, 26. maja, v Bruslju. Udeležujem se ga sama, kjer bomo ministri in državni sekretarji za evropske zadeve pod 1. točko obravnavali našo stalno točko, večletni finančni okvir za obdobje 28-34. Kot se boste, cenjene poslanke in poslanci, spomnili na prejšnji naši, na prejšnjem našem odboru smo se pogovarjali o večletnem finančnem okviru v okviru razprave posvečene odzivu na obsežne krize in naravne nesreče, kjer smo govorili o po eni strani predvidljivih finančnih institutih, po drugi strani dovolj fleksibilnih, da se bomo odzivali na te krize. Tokrat bo tematska razprava osredotočena na vlogo večletnega finančnega okvira pri doseganju ciljev poglobljenega enotnega trga. Gre za razpravo, ki poteka tudi kot odziv na nedavno sprejete zaveze v načrtu Ena Evropa, en trg, ki jo je Republika Slovenija zelo podprla. To so sprejele evropske institucije in vključuje ukrepe za nujno krepitev evropske konkurenčnosti seveda glede na geopolitično, bi rekla, rivalstvo, tehnološke motnje in gospodarsko negotovost, s katerimi se Evropska unija tudi sooča.

Razpoložljiva orodja za doseganje teh ciljev v okviru predloga prihodnjega večletnega finančnega okvira so zelo različna. Od po eni strani načrtov nacionalnih in regionalnih partnerstev, v katerih so združene evropske politike z nacionalnimi lokacijami, po drugi strani na novo predlaganih orodij za

krepitev konkurenčnosti EU, v ospredju katerih je vam že dobro poznani Evropski sklad za konkurenčnost, pa tudi do zunanjega ukrepanja Evropske unije, s katerim se krepi globalno partnerstvo Evropske unije po svetu in s tem seveda prispeva tudi k večji diverzifikaciji in stabilnim dobavnim in vrednostnim verigam.

Slovenija bo na tem zasedanju zagovarjala sledeče prioritete. Prvič, ker je, h konkurenčnosti in delovanju EU prispevajo seveda tudi za nas zelo pomembne tako imenovane tradicionalne oziroma tretji base politike, kohezija in skupna kmetijska politika, je potrebno zagotoviti, da so te nacionalne alokacije v okviru teh politik ustrezno visoke. To je ta cenjeni odbor že večkrat potrdil. Drugič, za preprečitev prekomerne koncentracije sredstev, ki se razdelijo na temelju tako imenovane odličnosti predvsem peščici držav, je potrebno z naše strani okrepiti tako imenovano bolj panevropsko dimenzijo evropskega sklada za konkurenčnost, pri kateri bi se zagotovilo enako možnost konkuriranja za deležnike iz vseh držav člani ne glede na njihovo velikost ali razvitost njihovih pač nacionalnih, v tem primeru predvsem raziskovalno-inovacijskih okolij. In tretjič, ker gre za, ker je za stabilnost skupnega trga ključno tudi dobro delovanje naših davčnih organov in s tem nadzora dobrin, ki vstopajo v EU, je Slovenija močno proti predlaganemu zmanjšanju zadržanih sredstev od pobranih carin - trenutni predlog je, da se to zmanjša iz 25 na 10.

Pod 2. točko našega zasedanja Sveta za splošne zadeve bomo opravili priprave na zasedanje Evropskega sveta, to se pravi zasedanja voditeljev, ki bo 18. in 19. junija v Bruslju. Vedno v tem okviru obravnavamo obrazloženi osnutek dnevnega reda. Voditelji bodo tokrat ponovno razpravljali o podpori Ukrajini, vključno s finančno in drugo pomočjo, tudi s sankcijami, mirovnimi prizadevanji in pa ter morebitnim napredkom v širitvenem procesu. Razprava bo namenjena tudi razmeram na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi, na Zahodnem bregu, tudi Libanonu in seveda v zvezi z Iranom in Hormuško ožino. Evropski svet bo pa glede na mojo predhodno razpravo prvič vsebinsko obravnaval predlog novega večletnega finančnega okvira 2028-2034, tokrat prvič s konkretnim razrezom številk. Voditelji bodo obravnavali tudi globalne gospodarske izzive, evropsko varnost, obrambo, evropski semester, migracije. Slovenija seveda v tem okviru podpira predlagani dnevni red zasedanja Evropskega sveta. Kot pa je naša praksa, bomo s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve prišli z vsebinskimi stališči do posameznih točk pred ta cenjeni odbor naslednji mesec ob vsebinski predstavitvi gradiv pred samim zasedanjem Evropskega sveta.

Pod 3. točko bo razprava naša temeljila oziroma bomo obravnavali tudi stanje v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Predviden je vrh med EU in Združenim kraljestvom že konec junija. Zato bomo pregledali predvsem razvoj odnosov, ki po naši oceni se razvijajo v smeri tesnejšega, predvsem sektorskega in postopnega sodelovanja. V ospredju teh pogovorov ostajajo pogajanja o skupnem sanitarnem in fitosanitarnem območju, povezavi sistemov trgovanja z emisijami, tudi morebitni vključitvi Združenega kraljestva v notranji trg električne energije ter vprašanja, še posebej za nas pomembno, mobilnosti mladih in programe Erasmus Plus. Vseeno pa ostajajo številna odprta vprašanja glede opravljanja nadzora, usklajevanja pravil, tudi enakih konkurenčnih pogojev, državnih pomoči ter ustreznega finančnega prispevka Združenega kraljestva do Evropske unije. Slovenija seveda podpira to nadaljnjo krepitev partnerstva. Gre za pragmatičen in predvidljiv odnos, se mi zdi, seveda ob spoštovanju vseh obstoječih pravnih okvirov Evropske unije. Zavzemamo se za enoten pristop Evropske unije do Združenega kraljestva in poudarjamo, da mora biti v bistvu vsak dostop Združenega kraljestva

do notranjega trga ali programov Evropske unije, da mora temeljiti na enakih pravilih in tudi ustreznem finančnem prispevku kot tudi spoštovanju nedeljivosti štirih svoboščin. Podpiramo napredek na ključnih področjih, vendar ocenjujemo tudi, da popuščanje morebitno s strani Evropske unije do Združenega kraljestva v tej fazi pogajanj ni utemeljeno.

Pod 4. točko bomo nadaljevali tudi letni dialog o vladavini prava. Kot veste, je to razprava o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah; večkrat smo o tem pred tem cenjenim odborom že govorili, Tokrat obravnavamo države Francija, Hrvaška, Italija in Latvija s posebnim poudarkom na ključnih ugotovitvah in pa priporočilih, predstavljenih v nacionalnih poglavjih poročila komisije za leto 2025. To gre predvsem za mehanizem, kjer imajo, kjer imajo države članice priložnost, da si izmenjajo izkušnje, predvsem primere dobrih praks, ki so jih uvedle druge države, s ciljem izboljšanja izvajanja vladavine prava in okrepitev demokratičnih institucij v vseh državah članicah Evropske unije. Gre tokrat v času ciprskega predsedovanja za drugo predvideno razpravo na to temo, predvsem tudi z željo zgodnje zaznave izzivov in pa, kot sem že rekla, spodbujanje odprtega in vsebinskega pogovora med državami članicami.

S tem zaključujem našo predstavitev stališč. Ostajam na voljo za morebitna vprašanja. Hvala.