Spoštovani prisotni, lepo pozdravljeni!

V okviru schengenskega sveta bo evropska komisija na zasedanju predstavila poročilo o stanju schengenskega območja za leto 2026, temu pa bo sledila razprava o ugotovljenih izzivih. Dogovorili naj bi se tudi o prednostnih področjih ter operativnih ukrepih za schengenski cikel 2026, 2027, ciprsko predsedstvo pa si prizadeva tudi za potrditev sklepov sveta o krepitvi upravljanja schengenskega območja na ravni EU in na nacionalnih ravneh.

Republika Slovenija ves čas opozarja na pomen preventivnega delovanja in dosledno spoštovanje schengenskega pravnega reda. Podpira tudi določitev skupnih prednostnih področij v okviru schengenskega cikla in operativnih ukrepov za izboljšanje delovanja schengenskega območja in za večjo varnost. Republika Slovenija je naklonjena podaljšanju trajanja posameznega schengenskega cikla, saj ocenjuje, da naj bi se v daljšem obdobju lažje doseglo bistvene ali trajne napredke pri prednostnih ukrepih. Predlaga tudi razmislek o vezavi cikla na sprejem oziroma implementacijo konkretnih ukrepov ali strateških dokumentov na ravni EU ter izpostavlja potrebo po bolj strukturiranem pregledu izvajanja ukrepov.

V okviru točke Implementacija interoperabilnosti, je pričakovati predstavitev Evropske komisije o delovanju sistema vstopa in izstopa, ki je v polnem obsegu z delovanjem pričel 10. aprila letos. V Sloveniji sistem deluje brez težav. Prav tako je pričakovati predstavitev Evropske komisije o stanju priprav na zagon Eurodac, ki naj bi z delovanjem pričel 12. junija letos in Republika Slovenija je prav tako tehnično pripravljena na junijski začetek.

Na področju migracij bosta organizirani dve razpravi, prva bo glede prihodnjega pravnega statusa razseljenih oseb iz Ukrajine. Republika Slovenija ne podpira idejo o podaljšanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, saj gre za instrument, ki je po svoji naravi zasnovan kot časovno omejen, hkrati pa poudarja potrebo po prehodu razseljenih oseb na druge, stabilnejše statuse.

Druga razprava bo o zunanji razsežnosti migracij, ki bo tokrat osredotočena na Somalijo. Sodelovanje s Somalijo na področju ponovnega sprejema je bilo na podlagi člena 25.a vizumskega zakonika ocenjeno kot nezadostno, zato je Evropska komisija že julija 2024 predlagala sprejem vizumskih ukrepov.

Evropska komisija bo podala tudi informacijo o akcijskem načrtu Evropske unije za Rokavski preliv. Potem bo podala informacijo glede na stanje izvajanja pakta o migracijah in azilu. Pakt o migracijah in azilu stopi v veljavo 12. junija 2026, kar bo ciprsko predsedstvo obeležilo z ministrsko konferenco na Cipru. Na dnevnem redu je tudi točka z razpravo glede posledic geopolitičnega dogajanja na notranjo varnost EU s poudarkom na Bližnjem vzhodu. Tokrat bo dodatno naslovljen še boj proti varnostnim izzivom ter podana informacija o stanju tudi s strani evropskih obveščevalnih služb. Predvideno je še potrjevanje sklepov glede izvajanja EU strateškega okvira za droge. Evropska komisija je 4. decembra 2025 predstavila nov strateški okvir na tem področju, pod točko razno pa bo Finska ministra obvestila o evropski koaliciji za civilno pripravljenost in odpornost ter njeni najnovejši izjavi. Prihodnje irsko predsedstvo pa bo na koncu predstavilo delovni program za naslednji semester.

Hvala lepa za pozornost.