Najlepša hvala za besedo gospa predsedujoča.

Lep pozdrav vsem zbranim!

Na pravosodnem delu bo opravljena razprava o predlogu uredbe o čezmejnem priznavanju starševstva. Gre za predlog akta iz decembra 2022, katerega cilj je zagotoviti, da bo starš, ki je starš v eni državi članici, priznan kot starš v vseh državah članicah, ne le za potrebe prostega gibanja v EU, kar že velja na podlagi primarne zakonodaje, ampak tudi za druge pravice, kot so dedovanje, preživnine, zdravstvena oskrba in podobno. Za sprejem se zahteva soglasje vseh držav članic. Pogajanja so sicer zelo zahtevna in do sedaj ni bilo narejenega bistvenega premika. Razhajanja med državami članicami so namreč prevelika, zaradi priznavanja istospolnega starševstva in zaradi priznavanja nadomestnega materinstva.

Ciprsko predsedstvo je skušalo v zadnjih mesecih doseči premik glede ključnih delov predloga. Kljub določenemu napredku v poglavju 1 glede opredelitve sodišča, vsa ključna vprašanja glede pristojnosti prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja še vedno ostajajo odprta. Predsedstvo zato na tokratnem zasedanju načrtuje politično razpravo z namenom lažje določitve naslednjih korakov oziroma prihodnosti akta, kako doseči soglasje oziroma če to ni mogoče, kakšna naj bo pot naprej? Slovenija pozdravlja načrtovano razpravo.

Nadalje bo svet povabljen, da doseže delni splošni pristop glede predloga uredbe o programu Pravosodje 2028-2034. Slovenija pozdravlja v delovni skupini sveta izpogajano kompromisno besedilo, saj smo ga pomembno sooblikovali. Ciprsko predsedstvo bo v nadaljevanju poročalo o trenutnem stanju v pogajanjih za aktualne zakonodajne akte s področja pravosodja. Gre za standardno točko, kjer predsedstvo pripravi pisni pregled trenutnega stanja ter standardna točka je tudi točka o napredku v boju proti nekaznovanosti za zločine, storjene v Ukrajini med agresijo Ruske federacije, ki je prav tako standardna točka na zasedanjih sveta vse od začetka ruske agresije na Ukrajino leta 2022 dalje. Tokrat bo v ospredju informacija o vzpostavljanju posebnega sodišča za zločin agresije pod okriljem Sveta Evrope, ki mu je podporo napovedalo že 34 držav članic Sveta Evrope, tudi Slovenija, Evropska unija, Avstralija in Kostarika.

Evropska komisija pa bo na tokratnem zasedanju predstavila aktivnosti v zvezi z delovanjem Evropskega javnega tožilstva, in sicer imenovanje sedmih novih evropskih tožilcev, tudi slovenskega. Aktualnim se namreč mandat izteče 28. julija letos.

Nadalje bo predstavila letošnji EU Justice Scoreboard, se pravi pregled stanja v pravosodju, ki bo objavljen nekaj dni pred zasedanjem ter podala kratko informacijo o stanju glede sporazumov, ki jih Eurojust sklepa s tretjimi državami.

Za konec bo Irska predstavila program predsedovanja za drugo polovico leta 2026. Hvala.