Ja, hvala za besedo. Aleksej Šinigoj, Računsko sodišče. Jaz se malo opravičujem za svoj glas, včeraj sem bil s hčerko na Državnem prvenstvu in smo bili na tribuni vsaj toliko aktivni kot na parketu, tako da se opravičujem, bom se potrudil po najboljših močeh.

Torej, ja, revizija DRI je bila izvedena v letu 2024, ampak problem in-house javnih naročil nismo naslovili prvič v tej reviziji DRI, problem in-house javnih naročil računsko sodišče naslavlja že precej let pri različnih revidirancih, recimo pogosto občinah, ki izvajajo različne postopke oddaje in-house javnih naročil in so pri tem, bom rekel, zelo inovativne. Ampak zdaj pri tem rečeno je bilo, jasno bi bilo treba zapisati pravila. Zdaj, Računsko sodišče zagotovo ni tisto, ki bo pisalo pravila, kaj je v in-housu oziroma kaj je dopustno dati kot in-house javno naročilo in kaj ne, ampak mi se moramo v okviru pravil, ki so naši

in evropskih in tudi sodb Evropskega sodišča pač gibati in v okviru tega ocenjevati konkretne postopke, ki jih pač v revizijah imamo.

Zdaj, kar se tiče revizije Dri, smo res, tako kot je predsednica prej pravilno omenila, to je bila revizija, ki se je nanašala na obdobje, res mislim, da 2020-2022, to je bilo obdobje, ko je bil Dri še v upravljanju vlade, ne SDH. Kasneje se je pa ta ureditev ravno takrat, ko smo bili mi tik pred izdajo poročila, se je ta ureditev spremenila s tem, da je bil Dri prenesen pod upravljanje SDH. Tako da tisto, kar je v naših ugotovitvah v tem poročilu napisano se nanaša na obdobje, ko je bil še Dri pod vlado, smo pa potem že v tistem poročilu na koncu dali eno opozorilo tudi na to novo ureditev, pa tudi kasneje smo napisali dopise pristojnim ministrstvom in vladi in v njih jasno izrazili izven revizije, po reviziji. To je, bom rekel, kot neka ta spet dodana vrednost v smislu svetovalne vloge, kjer smo napisali tudi naša stališča glede izpolnjevanja "in-house" pogojev v tej novi ureditvi, ki je bistveno drugačna ko je Dri pod upravljanjem SDH. Tako da kaj smo problematizirali v tistih prvih, v tisti prvi reviziji je razvidno iz poročila. Kar smo pa videli kot glavni problem v tej novi ureditvi je pa to, da v bistvu se poskušata zdaj združiti dva koncepta, ki sta zelo težko združljiva. Eno je neodvisno upravljanje teh družb s strani SDH, za kar je SDH tudi ustanovljen. Torej ločitev, enostavno povedano, politike od upravljanja družb. Po drugi strani je pa "in-house" sistem, ki pa predvideva ravno to, predvideva nadzor ustanovitelja nad temi družbami. Kot eden od pogojev za oddajo "in-house" javnega naročila. Zahteva torej vpliv ustanovitelja oziroma tistega, ki oddaja javno naročilo, podobno kot na svoje notranje organizacijske enote. Zdaj, kako pa to zagotoviti v primeru, ko je pa družba pod upravljanjem SDH, ki mora biti pri tem upravljanju neodvisen je pa seveda problem, na katerega smo želeli opozoriti. In saj pravim, na to tudi precej podrobno večkrat pisali in Vladi in pristojnim ministrstvom.

Tako da konkretno še eno vprašanje glede te študije, ki ste jo omenjali. Mi smo v reviziji Dri kot ukrep zahtevali, da vlada prouči celoten sistem ureditve "in-house" javnih naročil, ker smo v reviziji ugotovili, da nikoli v zgodovini ni bila narejena, ni bila narejena neka analiza ali je "in-house" res najustreznejši sistem za oddajo določenih javnih naročil. Ampak je bilo enkrat pred leti, da ne bom zdaj na pamet govoril, na eni strani napisano odločitev, da se gre v "in-house", ko se je šlo v ta sistem brez kakršnekoli vsebinske utemeljitve, o čemer smo v poročilu pisali. In zato smo tokrat od Vlade zahtevali ukrep, da da pač naredi eno to analizo. Vlada se je k temu zavezala, k temu pristopila, v odziv nismo tega mogli seveda v treh mesecih, kolikor je najdaljši rok, ki ga mi lahko damo v okviru porevizijskega postopka, ampak smo zahtevali pač, da pripravi načrt aktivnosti, to je Vlada pripravila, da bo do te analize prišla in se tudi zavezala takrat, da ko bo pripravljena, da nam jo bo poslala. Do zdaj pa to je odgovor na vaše vprašanje, k nam tega zaenkrat še ni. Pričakujemo pa, da bo poslano in takrat se bomo lahko tudi do tega, do tega opredelili. Tako da toliko "in-house". Če boste želeli še kaj podrobneje, lahko še podrobneje-

Kar se tiče, kar se tiče pa političnih strank. Jaz vam lahko sto procentno zagotovim, da so politične stranke pri nas tako v revizijah poslovanja političnih strank, kot v revizijah volilnih kampanj absolutno enakopravno obravnavane. Tako da absolutno zavračam kakršnakoli, ne bom rekel namigovanja, v narekovajih, da bi mi stranke različno obravnavali.

Zdaj mogoče konkretno tukaj pri teh zneskih, gospod Hojs. Za določene nepravilnosti, ki se zgodijo, je potrebno nakazilo v humanitarne namene in ta zadnji del je samo ta ukrep nakazil v humanitarne namene, nepravilnosti so pa lahko tudi druge, ki ne zahtevajo. Tako da ta dva zneska nista, nista neposredno povezana in nista nista primerljiva. Lahko recimo vidite, pri eni stranki je znesek nepravilnosti enak temu znesku, ki je bil potem zahtevano vplačilo v humanitarne namene. Pri eni drugi stranki je pa ta razlika lahko velika, ker gre za drugo vrsto nepravilnosti, ki ne zahtevajo takega ukrepa. Ampak vprašali ste me za

Nadaljevanje) najpogostejše nepravilnosti, ki jih ugotavljamo pri političnih strankah. Tukaj moramo ločiti dve vrsti revizij, ker mi delamo revizije, redne revizije poslovanja političnih strank, kjer smo dolžni v štiriletnem obdobju preveriti poslovanje političnih strank, ki letno dobijo iz proračuna več kot 100 tisoč, 100 tisoč evrov. Na drugi strani imamo pa revizije volilnih kampanj, kjer pa gre za pač konkretne postopke volilnih kampanj. To je, kar imamo recimo zdaj v delu, 12 revizij na podlagi teh zadnjih volitev v Državni zbor. Če govorimo o splošnih, bom rekel, nekih ugotovitvah, ki se nanašajo na splošno poslovanje političnih strank, zelo tako bom rekel, združeno, najpogostejše nepravilnosti se nanašajo na nepravilnosti pri prispevkih fizičnih oseb, na nepravilno ali pa nepopolno poročanje v letnih poročilih, na prejete članarine, ki nimajo ustrezne podlage v dokazih o članstvu, potem pogosto pomanjkljiva notranja pravila, notranje kontrole, ko stranke nimajo sprejetih internih aktov, ki bi jih morale imeti sprejete, pa mešanje rednega poslovanja s poslovanjem v volilnih kampanjah. Se pravi, določena nakazila, ki gredo iz rednega računa za namene volilnih kampanj, pomanjkljiva dokazila za določene stroške in tako naprej. To so neke, bom rekel, ugotovitve, ki se nanašajo na redno poslovanje. Pri volilnih kampanjah pa, kot sem že omenil, povezano tudi z rednim poslovanjem, se pravi, plačevanje stroškov iz rednega računa namesto tega posebnega računa za volilne kampanje. Potem določene brezplačne storitve pač brez računov, brez nekih podlag, razvidnih, kaj je podlaga za te storitve, ki so jih opravile recimo fizične osebe za stranke. Potem gre za ugotavljanje stroškov, ki niso vezani, zakon določa, kateri so upravičeni stroški za volilno kampanjo, se pravi za stroške, ki niso vezani na volilne kampanje. Potem spet napačno poročanje in tako naprej. Tako da tu so pa zdaj, bom rekel, neke najpogostejše ugotovitve, ki se nanašajo na volilne kampanje. Tako da tukaj je treba ti dve stvari ločiti, čeprav so v določenem delu, sem rekel, tam, ko se gre za plačilo stroškov, lahko tudi povezane.

Bom poskušal čim bolj konkretno odgovoriti na vprašanje, ali lahko oziroma ali mora stranka prikazati prispevek, ki ga je dala fizična oseba stranki. Bom rekel, res zelo splošen odgovor pa res ne bi rad bil, ne bi rad, da se ga veže na temo prejšnje, prejšnje seje Komisije za nadzor javnih financ. Je, ja. Ti prispevki morajo biti prikazani seveda od ustanovitve stranke naprej, ampak to je res tako, prosim, zelo pavšalen odgovor, ni to odgovor na konkreten primer, ki je bil, ki je bil na prejšnji seji obravnavan.